Sončna energija velja za enega najčistejših, hkrati poa tudi obnovljivih virov električne energije. Vse več ljudi se tako odloča za postavitev sončnih elektrarn na strehah domačih hiš, saj z njimi lahko z električno energijo oskrbujejo lastno gospodinjstvo, pa tudi avtomobile. V kolikor je električni avtomobil dejansko pri hiši seveda predstavlja največjega porabnika energije, zaradi česar bi bilo precej ugodno, če bi lahko sončne celice postavili tudi nanje, saj bi s tem povečali tudi njihovo avtonomijo.

No, avtomobili z vgrajenimi sončnimi celicami že dolga leta lahko videvamo na posebej zanje pripravljenih dirkah, hkrati se je s to idejo uspešno poigravalo podjetje Fisker, ki je sončne celice vgradilo v streho modela Karma, sedaj pa bi lahko to idejo na novo raven ponesla japonska znamka Toyota, ki sicer v streho vgrajene sončne celice že ponuja. Japonska znamka se je namreč povezala z raziskovalno in razvojno organizacijo NEDO ter proizvajalcev baterij Sharp, skupaj pa sedaj razvijajo koncept priključnega hibrida z zmogljivejšimi sončnimi celicami.

Prvič na cesti konec meseca

Za osnovo projekta so tako vzeli hibridnega Priusa in nanj namestili Sharpove sončne celice s 34-odstotno učinkovitostjo pretvarjanja sončne svetlobe v električno energijo: za primerjavo, povprečnmi sončni paneli, ki jih vidimo na različnih objektih po Sloveniji imajo le med 15 in 18-odstotno učinkovitost. Skupaj tako sončne celice, med drugim nameščene na pokrovu motorja, strehi, zadnjih vratih in še nekaterih drugih površinah proizvedejo 860 vatov energije, 4,8-krat več kot standardni Prius. Posebnost sistema je tudi v tem, da lahko polni baterijski sklop tudi med vožnjo in ne le na parkirišču, kar bo še dodatno povečalo električni domet vozila.

Omenjeni prototip je sicer že praktično pripravljen za uporabo, Toyota pa bo s prvimi testiranji pričela konec tega meseca, preizkusne vožnje pa bodo potekale znotraj mesta Toyota, po Tokiu in pa nekaterih drugih japonskih mestih. Ob tem bodo pri Toyoti največjo pozornost namenili spremljanju učinkovitosti samega sistema polnjenja, s čimer naj bi si pomagali pri razvoju novih generacij tovrstnih sistemov v serijskih vozilih.