Slovenija, ki v zadnjih letih na vseh področjih postaja vse bolj ekološko ozaveščena država, je pred dvema letoma, torej še pred zadnjimi novostmi na področju evropske zakonodaje o izpustih, pripravila predlog sprememb na področju cestnega prometa in z njim povezanih izpustov. Slovenija je že takrat veljala za državo (z vidika Evropske unije) z zadovoljivo infrastrukturo na področju električnih polnilnic, vendar pa hkrati državo s prevelikim številom relativno neekoloških vozil.

Takratni rezultati so namreč kazali na to, da je kar polovica avtomobilov na cestah opremljenih z motorji, ki ne dosegajo standardov Euro 4, in tako močno pripomorejo k onesnaževanju zraka. In medtem ko je bila želja Slovenije v tistem obdobju imeti na slovenskih cestah do leta 2016 med 6.000 in 7.000 električnih vozil in priključnih hibridov, nato pa do leta 2030 doseči številko 200.000 vozil, je bilo še septembra na cestah le med 1.150 in 1.200 takšnih avtomobilov, kar pa je bilo seveda nesprejemljivo. Vlada je zato že takrat pripravila tako imenovani Akcijski program za alternativna goriva v prometu, ki ga bo zdaj začela aktivno izvajati.

Prve omejitve po 2025

Omenjeni program naj bi tako na eni strani, če se osredotočimo zgolj na avtomobilski promet, podpiral uporabo in kupovanje vozil z alternativnimi gorivi, hkrati pa zaviral in postopno pomagal ukiniti prodajo vozil s klasičnimi motorji. To naj bi storili tako, da naj bi po letu 2025 prepovedali prvo registracijo vozil z več kot 100 grami izpustov CO2 na kilometer, po letu 2030 pa naj bi se ta številka znižala na 50 gramov na kilometer.

Na drugi strani naj bi uvedli kar nekaj ugodnosti za voznike oziroma bodoče lastnike električnih in elektrificiranih vozil. Med te ukrepe uvrščajo uvedbo posebnih registrskih oznak, s katerimi bi imeli lastniki posebne ugodnosti, kot je vožnja po rumenih pasovih, neomejen dostop v mestna središča in določena naselja, brezplačno parkiranje na plačljivih parkiriščih in še nekaj drugih ukrepov. Zanimivo ob tem je, da naj bi to veljalo, zgolj dokler ne bo v Sloveniji registriranih 20.000 električnih vozil. A glede na počasno rast prodaje tovrstnih avtomobilov in povprečno starost slovenskega voznega parka se to vsekakor še lep čas ne bo zgodilo. Sicer naj bi bile na tem področju predvidene tudi spodbude pri uporabi in nakupu službenih vozil, pomoč v obliki subvencij pa je predvidena še za nakup električnih polnilnic, ki bi jih pozneje povezali v skupno omrežje.

Ukrepi so na drugi strani pripravljeni za vozila, ki bi uporabljala utekočinjen naftni plin, in za vozila na vodik. Tudi tu so predvidene subvencije za nakup oziroma v primeru prvih za predelavo ter hkrati znižanje trošarin, kar bi ponovno pripomoglo k večji popularizaciji tovrstnih vozil.

Država bi tako zgolj z omenjenimi ugodnostmi pripomogla k nakupu dodatnih 70.000 vozil s pogonom na alternativna goriva, ta številka pa bi se lahko, v kolikor bo eko sklad – ki bo z lažjim postopkom pridobivanja kreditov in subvencij prav tako pomagal k popularizaciji alternativnih goriv – še naprej sofinanciral nakup čistejših avtomobilov.