Po nekaj tednih poletnih počitnic se je sezona formule 1 nadaljevala na zaviti stezi v Zandvoortu, kjer so polne tribune oranžnih navijačev dobile, kar so iskale: rekordno deveto zaporedno zmago Maxa Verstappna in novo potrditev, da Nizozemcu nihče ne more niti blizu.
No, to vemo že nekaj časa, pa vendar pred vsako dirko nekako upam, da se bo pokazala vsaj majhna razpoka v letošnjem nepremagljivem zidu naveze Verstappen-Red Bull. A do te razpoke ne pride in ne pride in tudi če bi se pojavila, močno dvomim, da bi bila katera od ekip res dovolj hitra, predvsem pa zanesljiva, da bi ponujeno priložnost izkoristila.
Mercedes, ki naj bi jim bil teoretično še najbližje, dela napake, ki jih v dosedanjih letih niso poznali. Strategija, izbira gum, napake obeh dirkačev, vse to jih še bolj oddaljuje od zmage. Aston Martin s Fernandom Alonsom je še najresnejša alternativa, a že na naslednjih dirkah je lahko povsem drugače, kajti že na naslednji dirki se lahko izgubijo v povprečju, kamor so zašli v drugi polovici sezone. Če bodo zeleni lahko gradili na posodobitvah dirkalnika, bo še dobro, a kaj, ko se tudi oni (podobno kot Red Bull), proti tekmecem borijo le z enim dirkačem.
Lance Stroll ali Sergio Perez, ne en ne drug ne moreta ekipnemu tovarišu niti blizu. Pa vendar vse kaže, da bosta ohranila dirkaška sedeža tudi v prihodnje. Če za Strolla še lahko razumemo, zakaj, kri le ni voda, pa je pri Perezu stvar precej bolj negotova. Pogodba za 2024 v žepu Mehičanu ne bo omogočala mirnega spanca, vemo, koliko so vredne vse te pogodbe, ko jih v roke vzame Helmut Marko. In koliko »izstopnih« členov imajo, ki omogočajo ekipi, da dirkača čez noč postavi pred vrata. Perezu pa se ta nervoza bere na obrazu.
In potem je tukaj Ferrari in z njim Charles Leclerc. Ekipa iz Maranella je bila zagotovo ena od zvezd dirke na Nizozemskem. Če je Sainzu še nekako uspelo krotiti nevozni dirkalnik, je Leclerc povsem odpovedal. Ko je namreč prvič v dežju ustrelil v prvem ovinku v izletno cono, sem se prijel za glavo. Ko je tretjič, sem se smejal. In ko je petič, sem imel že napol solzne oči. A ne od smeha. Kaj za vraga so delali v njegovi garaži, vedo verjetno res le oni. Ali pa še oni ne.
A da se vedno znova pojavljajo napake, ko iščejo poti, ki jih ni, ali spet niso našli ustreznih gum za Monačana v postankih v boksih, je že več kot groteskno. Ko na koncu še novi šef Frederic Vasseur reče, da mu ob predstavitvi stanja v ekipi v času, ko so ga snubili za to delovno mesto, niso povedali vsega ali da so mu zamolčali kar nekaj podatkov, verjetno pove vse. Po domače potegnili so ga za nos in Vasseur se je znašel do vratu v težavah.
In le smilijo se mi lahko pred dirko v Monzi, kajti če se še tam ne bodo odrezali kolikor toliko solidno, bodo polne tribune tifosijev dobesedno ponorele. In to povsem upravičeno.
Pa še ena zanimivost: po toliko letih dirkanja in neštetih odpeljanih dirkah in tudi trčenjih v zaščitni zid bi pričakoval, da bi moral Daniel Ricciardo vedeti, da ko se bližaš zaščitnemu zidu, je prva naloga dirkača, da spusti volan. No, Daniel je na to pozabil, ni imel časa ali kar koli že, tega pač ni storil in zlomljena kost v dlani pomeni, da se bo lahko v dirkalnik v najboljšem primeru spet usedel šele v Singapurju. Na tak način pač ne more posebej navdušiti Helmuta Marka.
Preberite še: Kako je dirkalnik F1 pristal na strehi lasvegaške igralnice?
BONUS VIDEO: Kontroverzen tako na pogled kot tudi za volanom, novi BMW M2 bo mnoge razočaral, še več jih bo navdušil!
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol