Mattia Binotto, človek, ki je bil 28 let povezan s Ferrarijem, po treh sezonah zapušča ekipo formule 1. Njegov odhod je bil le vprašanje časa, saj je bilo letos napak enostavno preveč, da bi skorajda fanatični Italijani kar tako požrli poraz v dvoboju z Red Bullom.
Nekdanji motorni inženir in tehnični vodja, ki je med drugim soustvarjal rdečo pravljico v obdobju Michaela Schumacherja, konec leta ne bo več vodja ekipe Ferrari. Ko je leta 2019 prevzel to vlogo od Maurizia Arrivabeneja, so se mnogi nadejali, da bo uspel premakniti Ferrari na višjo stopničko, kar mu je sicer pogojeno rečeno uspelo. A za tifose je mesto Ferrarija le na najvišji stopnički, letošnji poraz pa v veliki meri pripisujejo ravno Binottu. Binottu, ki je bil dvajseti šef ekipe Ferrari od leta 1950 do danes.
Na začetku letošnje sezone jim je namreč dobro kazalo, a potem so se izgubili v seriji nespretnosti, nesreč, strateških napak in osebnih sporov v ekipi. Binotto pa ni znal ali želel koreniteje ukrepati, kar je njegova največja krivda. Če za dirkača velja, da lahko postane prvak samo, če je pravi »pasji sin«, to velja tudi za šefa ekipe. Kdor zna vladati s trdo roko in potegniti poteze, ki niso vedno vsem všeč, lahko naredi korak naprej. Sicer pa se, tako kot Binotto, lahko le vrti v krogu in ne najde izhoda iz labirinta.
Ko je zaškripalo med Sainzem in Leclercom, ni želel postaviti jasnih meja za oba dirkača, sploh pa ekipa kot celota ni znala ustvariti prave hierarhije in vsega staviti le na enega dirkača. Binotto je namreč vladal s premilo roko in se izogibal konfliktom, pri tem pa je šlo po zlu veliko časa in energije, oba dirkača pa sta bila od dirke do dirke bolj razočarana in zmedena.
Ko so se pojavili prvi pozivi, da bi moral udariti po mizi in zaradi vse bolj pogostih napak pokazati vrata tudi kateremu od ljudi v ozadju, jih je začel braniti z besedami, da ne bodo ničesar spreminjali. Sicer je res sredi sezone težko na odgovorna mesta postavljati nove ljudi, a sem ter tja je treba pokazati vsem v ekipi, da tukaj ne bo milosti.
Seveda je najlažje pametovati po koncu sezone, a signalov, da mu nadzor nad ekipo vedno bolj polzi iz rok, je bilo že med sezono veliko. Na koncu je bila celo komunikacija med užaljenim Leclercom in neodločnim Binottom zreducirana tako rekoč na minimum, to pa niso razmere, v katerih bi lahko ekipa normalno delovala.
Kdo bi zdaj lahko prevzel ekipo Ferrari, še ni jasno. Rdeči so že spraševali tako pri McLarnu oziroma Andreasu Seidlu kot tudi pri Alfi Romeu in Fredericu Vasseurju. A sta se jim oba le zahvalila za vabilo, dlje pa niso prišli.
Binottov odhod je za Ferrari vseeno prišel v najbolj neugodnem trenutku. Ravno zdaj se postavljajo najbolj kritična merila za dirkalnik in pogon za naslednje leto in šef ekipe je po navadi tisti človek, ki ima v teh kritičnih tednih vse niti razvoja v svojih rokah. Zdaj je ta človek dvignil roke in se zahvalil za sodelovanje in tudi če bi jutri našli njegovo zamenjavo, bi novinec potreboval nekaj časa, da bi ujel korak s filozofijo ekipe. Tega časa pa Ferrari nima.
Zato lahko v korist celotne formule 1 le upamo, da so pri razvoju dirkalnika rdeči že tako daleč, da jih menjava na vrhu ekipe ne bo stala prepotrebne energije. Šibkih točk je bilo pri letošnjem dirkalniku kar nekaj in te bodo morali hitro odpraviti, če želijo drugo leto spet izzvati Red Bull. In tudi, kot so pokazale zadnje dirke sezone, Mercedes.