Dirkaški šport je tudi šport rekordov. Največ dirk, zmag, stopničk, naslovov prvakov, največji zaslužki … A obstajajo seveda tudi rekordi, za katere bi mnogi najraje videli, da se jih ne omenja. Pa vendar so zelo zanimivi, nekateri pa naravnost presenetljivi. In med »lastniki« teh rekordov najdemo tudi dirkače, ki so bili sicer vajeni zmag.
Kdo so ti »nesrečneži«, ki so se v statistiko formule 1 vpisali z ne najbolj laskavimi naslovi? In kakšni so ti nenavadni rekordi, za katere dejansko ve le malo ljudi, celo med ljubitelji formule 1 so lahko več ali manj neznani? To pot smo izbrali deset primerov. Nekateri med njimi bodo preseženi kmalu, nekateri med njimi pa se bodo lahko obdržali še zelo dolgo.
Največ startov na dirkah brez uvrstitve na stopničke – Nico Hülkenberg (181)
To je verjetno še najbolj znan negativni rekord, ki pripada dirkaču, ki je v karieri odpeljal devet polnih sezon v formuli 1 ter občasno še nekaj dirk. A zdaj je Hülkenberg spet dobil stalni sedež v ekipi Haas, kar pomeni, da bo ta rekord, vsaj številčno, že v naslednji sezoni dodatno »utrdil«. Njegov najboljši rezultat je četrto mesto na dveh dirkah za VN Belgije in enkrat na VN Koreje. A je zato vsaj na eni dirki le-to začel z najboljšega startnega mesta, v Braziliji leta 2010, a to je na koncu končal na osmem mestu. V tej kategoriji kar premočno vodi, na drugem mestu je Adrian Sutil s 53 starti manj, zato nič ne kaže, da bi ga v tej kategoriji kmalu posekal kateri od tekmecev.
Največ startov brez osvojene točke – Luca Badoer (50)
Italijan je veljal za enega od produktov takratne nadvse uspešne italijanske dirkaške šole, a zares v sam vrh nikoli ni posegel. Kajti če je zgoraj omenjeni Hülkenberg vsaj osvojil 521 točk, je Luca Badoer praznih rok ostal na kar 50 dirkah. Najbližje točkam je bil že na svoji četrti dirki v karieri, leta 1993 na VN San Marina, ki jo je končal kot sedmi (takrat je točko dobilo le najhitrejših šest dirkačev), pa še to z enim krogom zaostanka za šestouvrščenim Fabriziom Barbazzo. Res je tudi, da je večino kariere sedel v nekonkurenčnih dirkalnikih, kot testni voznik za Ferrari je po desetih letih neaktivnega dirkanja dobil priložnost na dveh dirkah za Ferrari, kjer je zamenjal Felipa Masso. A na obeh dirkah se je odrezal tako slabo, da so rdeči namesto njega v kokpit kot zamenjavo za Masso za naslednje dirke raje povabili Giancarla Fisichello.
Največ naslovov podprvaka in brez naslova najboljšega – Stirling Moss (4)
Zdaj žal že pokojni Stirling Moss se je v zgodovino dirk vpisal kot pravi gentelman. Veljal je za enega najhitrejših, a mu nikoli ni uspelo na koncu sezone stopiti na najvišjo stopničko. Na 66 dirkah v karieri je zmagal na šestnajstih preizkušnjah, med letoma 1955 in 1961 je zmagal na vsaj eni dirki v vsaki sezoni. Trikrat ga je v boju za naslov prvaka premagal Juan Manuel Fangio in enkrat Mike Hawthorne. In še takrat je naslov prvaka izgubil, ker so odgovorni na eni od dirk po njegovem mnenju nepošteno kaznovali Hawthorna. Vrnili so mu uvrstitev in tako je zbral ravno dovolj točk, da je bil prvak, Moss pa se je ponovno obrisal pod nosom. Po nesreči leta 1962 je končal z dirkanjem v formuli 1, kasneje pa velikokrat dejal, da mu ni žal, da se je takrat odločil tako, kot se je. »Raje sem sezono končal kot drugi, kot da bi moral živeti z mislijo, da sem prvak postal na nezaslužen način,« je dejal Moss.
Največ nastopov na dirkaških vikendih brez uvrstitve na dirko - Claudio Langes (14)
Konec osemdesetih in v začetku devetdesetih je bila formula 1 polna ekip in dirkačev, ki so morali, če so želeli sploh priti do kvalifikacij, najprej opraviti s tako imenovanimi predkvalifikacijami. Enostavno je bilo več dirkačev kot je bilo prostora na startni vrsti. Claudio Langes je prišel v formulo 1 v sezoni 1990 po ne najbolj bleščeči karieri v nižjih prvenstvih. Pri nekonkurenčni ekipi EuroBrun je bil drugi dirkač ob Robertu Morenu. Brazilcu se je dvakrat uspelo prebiti v kvalifikacije v tej sezoni, Langes pa je poskusil kar štirinajstkrat in vsakič ostal praznih rok. Dve dirki pred koncem sezone je vrata zaprla tudi ekipa, ki se v treh letih dirkanja ni uspela niti enkrat uvrstiti vsaj med najboljših deset.
Največ odstopov – Andrea de Cesaris (148)
Prav tako žal že pokojni de Cesaris, ki je izgubil življenje leta 2014 v prometni nesreči z motociklom v Italiji, je veljal za zelo nervoznega in nepredvidljivega dirkača. Znane so njegove fotografije, ko je v kokpitu dirkalnika velikokrat gledal »z belimi« očmi. Ker je bil enostavno preveč v svojem svetu, so se odstopi z dirk vrstili kot po tekočem traku. Še vedno sicer med ljubitelji statistike potekajo vroče debate, ali je Italijan v karieri odstopil 147- ali 148-krat, saj je na VN Belgije leta 1987 ostal brez goriva, a je vseeno bil uradno uvrščen na tretje mesto. V karieri se ga je prijel nadimek de Crasharis zaradi številnih nesreč, po zgoraj omenjenem tretjem mestu je na primer sledila serija dvanajstih dirk brez uvrstitve.
Največ najboljših startnih mest brez vodstva na dirki – Teo Fabi (3)
Če kdo misli, da se je v minuli sezoni Charles Leclerc po devetih najboljših startnih mestih in brez naslova prvaka odrezal slabo, se moti. Ferrarijev dirkač je vsaj zmagal na treh dirkah, Teo Fabi pa je bil na kvalifikacijah kar trikrat najhitrejši, enkrat za ekipo Toleman 1985 in dvakrat za Benetton 1986, a ni vodil na nobeni od teh treh dirk. Na prvi dirki v Nemčiji je odstopil zaradi pokvarjene sklopke, v Avstriji naslednje leto ga je na startu prehitel ekipni tovariš Gerhard Berger, Fabi pa je nato sicer prehitel Bergerja in bil v vodstvu kakšnih 100 metrov, potem pa mu je odpovedal motor. Torej bi teoretično to dirko lahko označili, da je bil nekaj metrov v vodstvu, zagotovo pa ne en cel krog. V Monzi je Fabi dirko namesto z najboljšega začel z zadnjega startnega mesta. Pri speljevanju v ogrevalni krog Italijanu namreč ni uspelo normalno speljati in je padel na zadnje mesto.
Največ dirk brez kroga v vodstvu – Martin Brundle (158)
Martin Brundle je bil dolga leta dirkač, ki se je znašel enkrat v manj konkurenčni, drugič spet v hitrejši ekipi. Po koncu kariere je Britanec ostal v formuli 1 kot televizijski komentator in je še danes del dogajanja na startni črti ali v paddocku, a v njegovi karieri boste zaman iskali podatek, koliko dirk je dobil ali koliko krogov je bil v vodstvu. Pri obeh kategorijah tam »kraljuje« številka nič. Devetkrat se je sicer uvrstil na zmagovalne stopničke, dvakrat je bil drugi, sedemkrat pa tretji. Še najbližje je bil vodstvu v Kanadi leta 1992, ko je dirkal za ekipo Benetton, a je moral napad na kasnejšega zmagovalca dirke Gerharda Bergerja prekiniti zaradi okvare menjalnika. V tej kategoriji je trenutno na drugem mestu Kevin Magnussen z 21 dirkami zaostanka. Torej bi teoretično Danec še letos lahko presegel ta rekord.
Dirkač, ki so ga največkrat prehiteli v eni sezoni – Charles Pic (70)
Ne, to ni Nicholas Latifi ali kateri od dirkačev Fortija ali Minardija pred desetletji. V sezoni 2012 je Charles Pic prvič nastopil v formuli 1 za ekipo Marussia in na 15 od 20 dirk uspel priti v cilj. A mu je le na zadnji preizkušnji sezone v Braziliji uspelo priti višje od 15. mesta. Med sezono so statistiki prešteli, da so ga na dvajsetih dirkah tekmeci prehiteli kar sedemdesetkrat. Podobno, pa čeprav z manj prehitevanja, se je zanj odvila tudi sezona 2013 pri Caterhamu, kjer je spet ostal brez točk. Potem je dirkaški sedež zamenjal za mesto na komandnem pultu, saj je večinski lastnik ekipe DAMS, ki nastopa v formuli E in formuli 2.
Največ kazni v eni sezoni – Pastor Maldonado (10)
Še vedno je eden od najbolj nenavadnih trenutkov v zgodovini formule 1 zmaga Pastorja Maldonada na dirki v Barceloni 2012. A to je bila tudi edina njegova uvrstitev na zmagovalne stopničke, toda v zgodovino formule 1 se je vpisal tudi kot dirkač, ki je bil največkrat kaznovan v eni sezoni. V njegovi petletni karieri v formuli 1 kazni in opominov ni manjkalo, rekord pa je postavil leta 2014, ko je vozil v ekipi Lotus. Njegova agresivnost in neučakanost in dejstvo, da se z leti ni prav veliko umiril, mu je tisto leto prinesla kar 10 kazni.
Dirkač z najmanj časa v formuli 1 do prve kazni – Sebastian Vettel (6 sekund)
Sebastian Vettel je svoj del zgodovine formule 1 napisal z osvojitvijo štirih naslovov svetovnega prvaka, imel največ zmag v sezoni, največ najboljših startnih mest, največ zaporednih zmag, in še bi lahko naštevali. A v statistiko se je vpisal tudi kot dirkač, ki je do svoje prve kazni v formuli 1 potreboval najmanj časa. Natančneje celih šest sekund! Svoj prvi uradni nastop v formuli 1 je namreč opravil leta 2006 na VN Turčije, ko je bil star 19 let in 53 dni. Nastopil je le na prvem prostem treningu za ekipo BMW Sauber. A šest sekund po tem, ko je prvič v karieri v uradnem dirkaškem vikendu speljal iz garaže, je že bil prehiter v boksih in si za to prislužil 1000 dolarjev kazni.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji