Nekdanji trikratni svetovni prvak in njegov sin sta se spopadla v finalu, pri čemer pa je tehnična okvara mlajšemu preprečila zmago.
Gymkhana je dogodek, ki ga ljubitelji avtomobilskega driftanja nestrpno čakajo vsako leto. A letos je bilo čakanje nekoliko krajše, kot v minulih letih. Po tem, ko je prireditev v minulih dveh letih potekala v začetku decembra v Južni Afriki, se je letos vodstvo odločilo za selitev v Evropo, v poljsko prestolnico Varšava, ob tem pa dogodek preselilo na začetek meseca septembra. Odločitev, ki je zagotovo niso obžalovali, ne organizatorji, ne dirkači, ki so nastopili na dogodku. No, vsaj Petter Solberg in Mantas Sliogeris.
Prav za Solberga je bila to verjetno ena izmed najbolj čustvenih dirk v njegovi dolgi karieri. Trikratni svetovni prvak v reliju, ki se je zadnja leta za najboljša mesta boril v relikrosu je namreč že pred letošnjo izvedbo Gymkhane napovedal, da se poslavlja od aktivnega tekmovanja v relikrosu. In kot naročeno se je s svojim Volkswagen Polom GTi pomeril proti vzhajajoči zvezdi relija in svojemu sinu, komaj 17-letnemu Oliverju Solbergu v Citroenu DS3 RX. A izkušnje so tokrat premagale mladost in Petter Solberg je tako še zadnjič v karieri stopil na najvišjo stopničko.
"Vedel sem da bo težko zmagati, saj je bil Oliver hiter ves dan in tako me je neprestano premagoval na eni strani proge. Na žalost pa se mu je pred finalno vožnjo pojavila težava z električnim napajanjem in tako je imel v avtomobilu napetost zgolj sedem barov, namesto običajnih 12. Resnično mi je žal zanj, a je kljub vsemu srečen in to je tisto, kar šteje. Menim pa, da me je hotel premagati na pošten način, saj mi je svetoval uporabo takšnih gum, kot jih je uporabljal tudi sam - pred tem sva uporabljala različne zmesi. To je bilo zelo pošteno od njega, zaradi česar sem zelo ponosen nanj," je dejal Solberg in ob tem dodal, da se je počutil slabo, ko je premagal svojega sina, hkrati pa mu je to tudi dobro delo. A čeprav se poslavlja od svetovnega prvenstva v relikrosu, pa dirkaškega volana še ne bo obesil na klin. "Nekaj je zagotovo: Gymkhane ne bom zamudil in zagotovo se vračam tudi prihodnje leto. Poslavljam se iz svetovnega prvenstva; gorsko-hitrostne dirke in tovrstni šovi, kot je Gymkhana pa ostajajo na mojem koledarju."
David proti Golijatom
Pestro pa je bilo dogajanje tudi v razredu dirkalnikov s pogonom na zadnji kolesni par. Velikani Gymkhane in driftanja na najvišjem nivoju so namreč padali pod kolesi estonsk bega novinca na dirki Mantasa Sliogerisa in njegove skromne, le 200-'konjske' Mazde MX-5. Z njo je namreč že v predtekmovanju izločil lanskoletnega zmagovalca Gymkhane GRiD v tem razredu, Luka Woodhama, nato pa so v izločilnih dvobojih premoč priznali še Steve 'Baggsy' Biagioni, Daigo Saito in nato domačin Pawel Korpulinski s svojim 700-'konjskim' BMW 1M. Christos Chantzaras je zasedel tretje mesto v omenjenem razredu, četrto pa je šlo v roke Jonathanu Bucku iz Velike Britanije, ki je bil hkrati že drugo leto zapored tudi najbolje uvrščeni dirkač med neodvisnimi.
Tako kot lansko leto pa smo se Gymkhane tudi letos uspeli udeležiti v uredništvu Avto magazina. Še pred samo dirko se je namreč dogajanja udeležil Primož Jurman, ki se je uspel usesti na sopotnikov sedež dirkalnika Andreasa Bakkeruda, kasneje pa si je lahko nekoliko pobližje (a žal brez video kamere) lahko ogledal še dirkalnik Kena Blocka, ki pa tudi letos na sami dirki ni nastopil. Namesto tega je skrbel za razvedrilo publike s svojim, sedaj že drugim Ford Escort RS Cosworthom.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja