Estonski par Tanak – Jarveoja je nepričakovan zmagovalec relija za SP v Belgiji. Kjer so vsi, ki so imeli vsaj teoretične možnosti za zmago, precenili svoje možnosti.
Ott Tanak ni imel pred relijem v Belgiji nobenih iluzij, njegova zadnja zmaga na asfaltni podlagi je leta nazaj in konfiguracija ozkih Belgijskih cest na visokih nasipih je bistveno drugačna od hitre in tekoče peščene podlage na Finskem, kjer je slavil nazadnje. Toda pri reliju je pač tako, da je vse mogoče, dokler ni vsega konec. Tokrat je bilo to še kako res.
S prvo hitrostno preizkušnjo je bilo sicer mogoče pričakovati šov mladega vodilnega voznika v prvenstvu, Kalleja Rovenpare, ki je zaradi razporeda v točkovanju štartal prvi – kar je na popeskanih asfaltnih cestah seveda prednost. Dobil je prvo preizkušnjo (HP) in ko se je zdelo, da bo začel nabirati prednost, je storil napako - prvo letos.
Na drugi HP ga je odneslo s ceste, s prednjo delom Toyote je podkrmaril, zletel z nasipa in dodobra razbil Yarisa. S sovoznikom Haltunenom sta ostala nepoškodovan, kar se za Yarisa pač ne bi moglo reči (mehaniki so dirkalnik preko noči popravili do te mere, da je lahko po posebnih pravilih v soboto spet štartal).
Neuville se je res želel dokazati, toda ...
Nekaj favoritov se je hitro izkristaliziralo – domačin Neuville (Hyundai), lanski zmagovlaec, pa Evans (Toyota), Tanak (Hyundai). Sicer je Evans nasledil vodstvo, toda Neuville je bil odločen, da se dokaže vsaj pred domačim občinstvom. In kljub napaki mu je to do sobotnega jutra le uspelo, čeravno sta bila tako Tanak (ki so ga začele pestiti težave s pogonom) kot Evans (ki se je moral sprijazniti z 10 sekundami kazni zaradi prepoznega vstopa v časovno kontrolo) blizu.
Ko se je že zdelo, da bo Neuville lahko zmagoslavno dvignil roke prav pred domačim občinstvom, se je zalomilo tudi njemu. Potem ko je imel skoraj 20 sekund prednosti pred Tanakom (ki je stiskal zobe in se pritoževal nad menjalnikom in pogonom) je Neuvile na sobotni predzadnji HP precenil pogoje in zdrsnil v obcestni jarek. Lokalnega matadorja so gledalci seveda takoj spravili na cesto, toda po kakšnem kilometru je moral odnehati. Če se koga drži smola, se Belgijca…
Tanak, ki je zdaj nasledil vodstvo, je vedel, da je Evans blizu. Pa tudi Valežan je 'zavohal kri' in le osem sekund ju je delilo v nedeljo. Dve jutranji HP je dobil Evans, toda s premajhno razliko, da bi lahko resno upal na zmago. Prva dvojna zaporedna zmaga za Tanaka in Jarveojo torej (po Finski), rezultat, ki ga nista ponovila od leta 2019, ko bila prvaka. In še – to je tretja letos, kar pomeni, da je edini, ki bi vsaj teoretično lahko pariral Rovanperi. Če bi začel prej. Tako pa ju vendarle še vedno deli resnih 72 točk.
Pri Hyundaiju z dvignjenimi rokami, pri Toyoti zmerno zadovoljni, pri M-Sportu vse prej kot to
Pri Toyoti so seveda lahko vseeno kar zadovoljni – drugo in tretje mesto je lep izkupiček, ki ga je prav Esapekka Lappi nadgradil s tretjim mestom. In četrto mesto Oliverja Solberga in Eliotta Edmondsona je njun najboljši rezultat doslej. Vredno omembe, predvsem zato, ker sta se do predzadnje HP za to mesto borila z Adrienom Formauxem (M-Sport Ford), ki je zaostal predvsem zaradi kazni na časovni kontroli (po srečanju s policijsko kontrolo).
Ko je Francoz končal pod cesto, je bilo jasno, da je Šved dosegel odlično uvrstitev. Pri M-Sportu so ostali dolgih nosov – Breen je spet razbil Pumo (tretjič zapored), Greensmith pa je zletel s ceste še pred nesrečnim Breenom.
Ravno tako se petega mesta veseli Takamotu Katsuta (s sovoznikom Aarnom Johnstonom). Zanimivo – ob pogromu najboljših je kar šesto mesto skupno osvojil prvi voznik v WRC2 – Stephane Lefebvre in Andy Malfoy (Citoren C3) sta bila tokrat prehitra za prvaka Mikkelsena, ki je priznal, da je Francoz prehiter. Sam pa si zaradi prejšnjih odstopov ni mogle privoščiti prevelikega tveganja.