V Španiji je na pol upokojen (zdaj že) bivši prvak dokazal, da je še vedno kralj asfaltnih podlag. In Toyoti pomagal do drugega zaporednega ekipnega naslova.
Težko bi v nedeljo popoldan našli bolj vesele obraze, kot tiste v taboru Jarija Mattija Latvale, šefa ekipe Toyote. Rdeče-beli so namreč odnesli suvereno zmago pred vročekrvnimi španskimi navijači, s prvim in tretjm mestom, ki ga je zasedel novi, čeprav še nekronani prvak Kalle Rovanpera, so osvojili drugi konstruktorski/ekipni naslov (Hyundai jih preprosto ne more več uloviti), novi sovoznik Ogiera Benjamin Veilas pa je prvič v karieri stopil na najvišjo stopničko. In za povrh so vse tri ekipe varno prišle do cilja.
Velika nagrada v reliju
Na hitrih in tekočih asfaltnih preizkušnjah v katalonskem obalnem zaledju je bilo hitro jasno, kdo se bo potegoval za zmago. Po prvih nekaj preizkušnjah na vlažni podlagi, ko je Rovanpera še napadal, se je zdelo, da se bosta stari in novi prvak spopadla za zmago, toda ko se je asfalt začel sušiti, je Ogier potegnil. In po petih hitrostnih preizkušnjah je postopoma stopnjeval tempo in dvigoval razliko pred zasledovalci. Čeprav je dobil le devet od 19 hitrostnih preizkušenj (HP), je mojstrsko tvegal točno tam in točno takrat, ko je vedel, da se to izplača, in da bo to prineslo največ. Tudi v nedeljo je taktično rezervirano odpeljal prvi dve HP, da je lahko zmagal na zadnji, ki prinaša še dodatne točke.
Ogier pretkano, Neuville napadalno, Rovanpera nesrečno
Rovanpera je do konca drugega dne še nekako držal korak, potem pa prebil pnevmatiko, Neuville s sovoznikom Wydaeghom pa je šele sredi sobote začel resno napadati, čeprav se je do konca pritoževal, da se ukvarja z dirkalnikom, ki preveč podkrmari. No, po tem, ko je novi prvak prebil prednjo pnevamtiko, je Neuville zgrabil priložnost in se zavihtel na drugo mesto. Na četrtem je ostal Ott Tanak, ki se je ravno tako celotno dirko pridušal, da Hyundaia i20 Rally1 preprosto ne razume in da iz njega ne more potegniti vsega. Kljub temu je bil Estonec s sovoznikom Martinom Jareveojo na koncu zadovoljen, saj je bil slabih deset sekund za tretjim mestom. je pa bil zato toliko bolj razočaran Španec Dani Sordo (s sovoznikom Carrero Candidom), saj je pravi ritem našel šele ob koncu relija (dve HP je vendarle dobil) in pred domačin občinstvom dosegel 'le' peto mesto. Kar je najslabše v zadnjih letih, ko se je konstantno boril za stopničke.
Elfyn Evans s šestim seveda ni bil zadovoljen, medtem ko se Takamotu Kacuta ni kaj dosti pritoževal nad sedmim. No, pri Fordu M-Sportu pa so bili verjetno zadovoljni vsaj s tem, da so domov spravili vse posadke in kar štiri (od petih) cele dirkalnike. Kar je menda prvič letos (samo Greensmit je odtrgal kolo), čeprav so bili rezultatsko precej skromni z osmim, devetim in desetim mestom.
Suninen se je izkazal na asfaltu
Med armado posadk v nižji kategoriji WRC je tokrat briljiral Teemu Suninen v Hyundaiu i20 Rally2. Finec, ki je svojo kariero začel v kartu, je dokazal, da trde podlage ni pozabil. Hitro je prevzel vodstvo in ga ni več izpustil, čeravno sta mu pretendenta za naslov Lindholm in Kajetanovicz pomagala, ko sta ob prebila pnevmatiki že prvi dan in si nabrala zajetno zamudo. To je prvi veliki uspeh nekdanjega tovarniškega voznika M-Sportu pri Hyundaiu.
V najnižji kategoriji WRC3 sta z zmago Lauri Joona in Mikael Korhonen odnesla naslov prvaka v tej kategoriji, kjer vse posadke dirkajo s Fordvimi Fiestami Rally3.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj