Nekoč smo menili, da je ob podrti strehi v roadsterju nepogrešljivo poslušati rohenje motorja, pri BMW-ju pa so ugotovili, da je pravzaprav prav tako prijetno poslušati tišino.
Malo je priložnosti, ko lahko pri 120 kilometrih na uro uživamo le v pišu vetra brez dodatnih zvočnih 'aditivov'. Te prvinske občutke so pri BMW-ju še najbolj povezali s športnim jadranjem, kjer tekmovalci, obkroženi z obilico karbona, dosegajo neverjetne hitrosti le ob zvočni spremljavi šumenja vetra okoli ušes. Prav zato so združili moči s tekmovalno jadralno ekipo Team Malizia ter si izmenjali ideje in izkušnje iz obeh adrenalinskih svetov, kjer prevladujejo vrhunski materiali in tehnični perfekcionizem.
Pa se vrnimo k avtu, ki ga je BMW v serijski različici prvič prikazal na letošnjem ženevskem salonu. Pravzaprav, če vam je znana tehnična osnova, na kateri sloni kupejevski BMW i8, vam bo tudi vse drugo pri Roadsterju bolj ali manj jasno. Sama zasnova, torej aluminijasta šasija ter na njej nameščen karbonski okvir, v osnovi ponuja dobro togost avtomobila, zato je bilo ob 'odvzemu' strehe treba dodati le nekaj ojačitev, ki so skupno težo avtomobila povečale za slabih 70 kilogramov. Roadsterju so odstranili tudi zadnje (zasilne) sedeže ter tam naredili prostor za mehanizem zlaganja strehe. Ker se ta pospravlja za voznikov in sovoznikov hrbet v navpičnem položaju, je sicer skopo odmerjen prostor v prtljažniku ostal skoraj enakih dimenzij kot v kupeju. Kot je bilo pričakovati, je operacija odpiranja in zapiranja strehe hitra, kar pomeni, da za popoln užitek potrebujete slabih 15 sekund, pa še za to se vam ni treba ustavljati, saj lahko to storite do hitrosti 50 kilometrov na uro. Za vetrno zaščito skrbi zadnja šipa, ki se samodejno postavi v optimalen položaj za čim bolj umirjen tok vetra okoli glave, kar pa lahko tudi dozirate z dvigom ali spustom stekla. Značilna dvižna vrata ostajajo, le da so jim odstranili okvir. Višjerasli so imeli prej v kupeju nemalo težav z vstopanjem in izstopanjem iz vozila, pri Roadsterju pa je ob predpostavki, da je streha pospravljena, to opravilo precej lažje.
Pogonski sklop prav tako ni doživel večjih sprememb. Tudi Roadsterja poganja hibridni sistem, v katerem glavno vlogo igrata trivaljni bencinski motor ter elektromotor, ki skupaj ustvarita 374 'konjev' sistemske moči. V praksi to pomeni, da i8 do stotice poskoči v 4,6 sekunde, pospeševanje pa se ustavi pri številki 250 kilometrov na uro. Ja, tudi brez strehe. Sicer pa so novi generaciji i8 namenili močnejšo baterijo (prej 20 Ah, zdaj 34 Ah), ki pa je ostala enakih dimenzij, zato sprememb pri zasnovi avtomobila ni bilo. V idealnih razmerah naj bi se i8 le na elektriko peljal tudi do 55 kilometrov daleč, če boste vztrajali pri 120 kilometrih na uro, kolikor je najvišja hitrost, pri kateri se še ne vklopi bencinski motor, pa boste ta doseg krepko zmanjšali.
Pri snovanju kupejevskega i8 je bilo že poglavitno vodilo doživeti prvinske občutke v vožnji s pomočjo tehnologije, ki še ni bila uveljavljena v tovrstnih avtomobilih. V Roadsterju so zato vsi čuti voznika toliko bolj dovzetni za dojemanje teh dražljajev. Voziti se 120 kilometrov na uro brez spremljave hrumenja motorja je občutek, ki ga do zdaj nismo bili navajeni v roadsterjih. Če si vseeno zaželite klasike, pa je dovolj, da ročico menjalnika premaknete v položaj Sport in s precej nenavadnim zvokom se bo oglasil bencinski trivaljnik ter vam dal tisti dodatni potisk v hrbet. Odlično uravnoteženo podvozje, komunikativen volanski mehanizem, dobro razporejena teža avtomobila, nizko sedenje in idealen položaj za volanom so le še dodatni 'sladkorčki', ki poskrbijo, da je vožnja z i8 Roadsterjem poezija tudi med ovinki. Ta sicer bolj ljubi hitre ovinke, medtem ko se na bolj zaprtih občuti pomanjkanje oprijema na sprednjih gumah, ki jim s 195 milimetri širine ne uspe zadovoljiti niti ekoloških niti najbolj športnih kriterijev. A vseeno le i8 Roadster ponuja neverjetno pomirjujoč občutek, ko se po taki malce bolj divji vožnji skoraj neslišno zapeljete v vas, do katere vas je pripeljala ovinkasta cesta, ter se nato neslišno zapeljete mimo radovednih ljudi, ki so še trenutek pred tem v daljavi slišali hrumenje motorja.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere