Citroën C-Metisse

Vam izdamo, zakaj Rajka Hrvatiča ni bilo na spregled nekaj dni? Nekdo je zraven njegovega Bentleya parkiral Citroëna

C-Metisse in Rajko se je od zavisti pogreznil v zemljo. C-Metisse je za zdaj samo prototip in mi smo ga imeli možnost preskusiti na posebnem poligonu v bližini Pariza.

Avto v živo očara. Na fotografijah je težko prikazati njegovo dejansko velikost, saj v širino meri kar dva metra, medtem ko je v dolžino razpotegnjen do 4, 74 metra. Nikakor ne moremo spregledati izklesane osnovne linije z veliko estetskimi podrobnostmi, kot so različne reže, ostri zaključki in ogromni zajemalniki zraka. Nekako tako, kot da bi razposajeni otrok ukradel umetniku prelepo skulpturo in jo v igri spremenil.

Da pa pri Citroënu niso mislili samo na estetiko, ampak tudi na aerodinamiko, kaže izredno majhen količnik zračnega upora (Cd 0.30). Ena od posebnosti tega koncepta so vrata, saj se namreč vsa štiri odpirajo navzgor, s tem da so zadnja vpeta v zadek avtomobila in se odpirajo od sredine navzgor. Avto nima B-stebrička, zato so vrata ogromna in potnikom omogočajo zelo enostaven vstop v notranjost.

Tudi v voznikovi okolici so si oblikovalci dali duška. Poglejte futuristično obliko sredinske konzole, na kateri so nameščeni mehanizmi za upravljanje klimatske naprave, pomik sedežev in volanskega obroča. Tam najdemo tudi majhno ročico samodejnega menjalnika. Še bolj nenavadna zgodba je v zvezi s prtljago. To je mogoče spraviti v posebej izdelane torbe (v bistvu je to cela linija torb), ki se skrijejo v notranjost prednjih blatnikov, nekaj malega pa celo v prtljažnik, v katerem se med precej elektronske šare komajda najde nekaj prostora.

Okej. Akcija! Kje se pa zažene ta stvar? Citroënov inženir me je nekaj časa pustil iskati, potem pa mi je prijazno pokazal stikalo na stropu. Start. Pritisnem. Nič. Zbegano sem ga pogledal, pa se mi je prijazno nasmehnil in povedal, da avtomobil že dela. Ja hudiča, kako, saj ga sploh ni slišati? Sledila je razlaga, da do 20 km/h vse delo opravljajo elektromotorji, ki so skriti v zadku in poganjajo zadnji kolesni par.

Ko dosežem omenjeno hitrost, se skoraj neopazno (beri neslišno) vklopi še turbodizelski agregat v nosu. 208 ‘konjev’ v sodelovanju z elektromotorjem, ki ponuja 400 Nm navora, mi na prvi krajši ravnini privabi nasmešek na obraz. Avto se ‘konkretno’ premika. Prvih nekaj ovinkov sem si dal malce duška, nato pa se mi je v glavo prikradlo opozorilo, da je v mojih rokah edini primerek tega avtomobila in da je bilo vanj vloženo ogromno truda. Da ne govorimo o denarju! Tudi zaradi precej bledega obraza inženirja, ki je sedel poleg mene, sem pomislil, da sva zelo verjetno enakih misli, zato sem raje upočasnil in stricu vrnil malce barve na obraz.

Skratka, avto je presenetljivo hiter in ima izjemno lego. Moteče je bilo samo delovanje zavor. Ker gre vendarle za prototip, nekatere stvari niso dodelane do te mere, da bi bile vozne lastnosti izpiljene. Tako je bila zavorna sila preveč usmerjena k zadnjemu kolesnemu paru in je zato avtomobil ob močnejšem zaviranju deloval precej nemirno. Kot bi pri serijskem avtomobilu neprenehoma vlekli ročno zavoro. Zabavno pri manjši, strah vzbujajoče pri večji hitrosti.

Baje je avto tudi gospodaren s porabo goriva. Tehnični podatki namreč obljubljajo porabo okrog 6, 5 litra dizelskega goriva na 100 prevoženih kilometrov. Tri kilometre pa se lahko s hitrostjo 20 km/h vozite na baterije popolnoma zastonj in brez kakršnih koli izpustov v okolje. Hja, moderno je biti gospodaren. Nekako smo redki predstavniki sedme sile (iz Slovenije le dva! ) dobili občutek, da je bilo pri C-Metissu še največ poudarka namenjenega prav pogonu. In zelo je, da je to ena od stvari, ki jih bodo Citroënovci uporabili pri kakšnem prihajajočem modelu. Mogoče pa bodo uporabili osnovno obliko, tehnično rešitev odpiranja vrat ali le kakšno podrobnost iz notranjosti.

Prototipi so v bistvu namenjeni prav raziskovanju oziroma ‘tipanju’ prihodnosti in čakajo na odziv strokovne in laične javnosti. Potem pa se pri serijskih avtomobilih uporabi to, kar je poželo največ odobravanja. Čeprav bi bilo izredno zanimivo na cesti videti tak avtomobil, kakršen je prototip. Ko bi le vodilni možje v Citroënu malce pozabili na ‘računico’ (in stroš­ke) in nas presenetili s čim takim. Zakaj pa ne?

Saša Kapetanovič, foto:? Saša Kapetanovič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja