Citroën C4

Je, kot bi gledal odraščanje otroka. Prejšnji C4 je bil kot najstnik: malo odbit, drugačen, poseben. Tako zunaj (zlasti trivratni) kot znotraj. Zdaj je odrasel. Ne le po merah, tudi po obliki.

Citroën C4 (foto: Tovarna) Tovarna
26. 10. 2010

Oblika je tokrat (pa čeprav spredaj prepoznavno citroënovska) bolj umirjena kot avantgardna, enako bi lahko zapisali za zadek. C4 je spredaj oblikovno bližje C5, vse skupaj pa je bolj kot ne posledica dejstva, da so za zanimive oblike po novem pri Citroënu očitno zadolženi modeli z oznako DS.

C4 je sicer novinec, a tehnično že stari ­znanec (vsaj v osnovi). Platformo in tudi pogonsko tehniko si deli s Peugeotom 308, kar pomeni, da so na voljo trije dizli in trije bencinski motorji. Vse tri so za C4 rahlo obdelali, da so okoljsko kar najbolj napredni, hkrati pa imajo (nekateri) tudi kakega 'konja' več. Na žalost menjalniki ne sledijo motorjem. Šibkejši motorji se morajo zadovoljiti s petstopenjskim ročnim menjalnikom (kar pomeni, da so na avtocesti glasni, hkrati pa ne pretirano poskočni), šeststopenjski ročni menjalnik pa je sicer na sprejemljivi ravni, a na žalost na voljo le pri obeh močnejših dizlih.

Najmočnejši bencinec, ki bi bil sicer odlična izbira za ta avto (pri Citroënu Slovenija pravijo, da bo od okoli 700 C4, ki jih nameravajo prodati na leto, 60 odstotkov imelo bencinski motor), na voljo le v kombinaciji z robotiziranim ročnim menjalnikom. Ne dvosklopčnim, ampak s tisto po­časno, cukajočo stvarjo, ki se je izkazala za avtomobilsko slepo ulico in se je večina proizvajalcev, ki so jo imeli v programu, spominja z rdečico na licih. No, pri Citroënu vztrajajo in menda jih ni prav nič sram. So se njihovi inženirji sploh kdaj popeljali z avtom z dvosklopčnim menjalnikom?

Enak menjalnik so (spet: na žalost) namestili tudi v različico z oznako e-HDi. Gre za 110-'konjski' dizel, ki so ga obdelali (tudi pri gumah in prestavnih razmerjih menjalnika) manjši porabi in izpustom na ljubo in mu dodali sistem start-stop. Končni rezultat sta manjša poraba in izpust le 109 gramov CO2 na prevoženi kilometer. Napovedujejo še čistejšo različico, ki bo ta rezultat spustila pod številko 100.

Če Citroënu česa ne moremo očitati, je to udobje, in tudi novi C4 tu ne razočara. Je tih, vzmetenje je dovolj mehko, da se dobro znajde tudi na slabih cestah, malce zmoti le prekratek pomik prednjih sedežev za višje voznike. C4 ni največji v razredu, je pa, pravijo pri Citroënu, s svojim 408 litri osnovnega prtljažnega prostora zmagovalec pri prostornini prtljažnika.

Notranje oblike, kot že rečeno, niso revolucionarne, prej nasprotno. Merilniki so razen tega, da jim je mogoče nastavljati barvo grafike in številk, povsem klasični, enako velja za sredinsko konzolo. Na volan so preselili ogromno število komand (ki so vseeno pregledne in zelo praktične), se pa zdaj vrti celoten volan – v prejšnjem je namreč sredinski del z gumbi miroval, vrtel se je le obroč.

O varnosti ne gre dvomiti, konec koncev je C4 dobil zelo visoke ocene NCAP, o ugodnosti cene pa tudi ne. Pri nas bo začetna cena (na trg pride januarja prihodnje leto) okoli 14 tisočakov in pol, a pri Citroënu ne skrivajo, da pripravljajo še ugodnejšo, promocijsko ­ponudbo. Govori se o vstopni ceni dobrih 12 tisočakov . .

Dušan Lukič, foto: Tovarna

Prvi vtis
  • Videz

    Lahko bi bil bolj 'odštekan', bolj svež. Vseeno je prijeten na pogled in dovolj prepoznaven.

  • Motorji

    Motorjem sicer nič ne manjka, a menjalniki so zastareli (z izjemo ­šeststopenjskega ročnega pri močnejših dizlih).

  • Notranjost in oprema

    Bolj klasična oblika kot pri predhodniku je prinesla tudi kakovostnejše materiale.

  • Cena

    Dobrih 14 tisočakov za tak avto? Odlično. Dobrih 12 (če se bodo uresničile napovedi o promocijskem popustu)? Skoraj neverjetno.

Prva ocena

Tehnika ni nič posebnega (razen menjalnikov, a tu v slabem smislu), varnost in oprema sta dobri, cena pa vrhunska.