Nekdaj najpomembnejši Toyotin model še vedno ostaja eden njenih najbolj prodajanih modelov, pri japonski znamki pa si želijo, da bi tako ostalo tudi v prihodnje.
Pisalo se je leto 1999 in Toyota je bila le ena izmed obrobnih avtomobilskih znamk v Sloveniji, ena izmed tistih, ki so jo opazili le maloštevilni kupci. Prav to pa je bilo leto, ko je na trg zapeljala prva generacija Yarisa in zadeve temeljito spremenila v prid znamke. Ne le, da je v prvem letu prodaje postala najbolje prodajana Toyota v Sloveniji – s 326 prodanimi primerki je Yaris predstavljal več kot polovico (54 odstotkov) prodaje – postala je tudi prvi Slovenski avto leta omenjene avtomobilske znamke.
Četrta generacija znamke takšnega prodajnega deleža v dobi križancev seveda ne more doseči, kljub temu pa bo ostala pomemben član Toyotine ponudbe. Prav v teh dneh namreč tudi uradno prihaja na evropske ceste, najprej pa so predstavili v Bruslju, kar navsezadnje niti ni presenetljivo, saj se prav v prestolnici Evropske Unije nahaja tudi evropski sedež znamke.
S četrto generacijo se Yaris vrača h koreninam. Po besedah inženirja Yasunorija Suezawe povzema namreč koncept malega in velikega ob enem, kar so pri Toyoti (uspešno) želeli doseči že v prvi generaciji. S tem so želeli malemu mestnemu avtomobilu vdahniti podobo živahnega, celo nekoliko športnega vozila. Novi Yaris je tako ob 50 milimetrov daljši medosni razdalji celo nekoliko krajši od predhodnika, v dolžino pa tako znova meri manj kot štiri metre.
Kompaktne mere vozila, se poznajo pri njegovi vodljivosti na ovinkih, kjer svoje doda pet centimetrov prirastka v širino. Avtomobil se namreč med vožnjo le malo nagiba, zaradi česar se mi zdi, da bi na odmaknjenih gorskih cestah, kakršnih ob prvem snidenju z njim na žalost nisem imeli na razpolago, utegnil ponuditi dobro mero vozniškega užitka. Ob tem si seveda še kako želim, da bi čim prej lahko sedel za volan športne različice GR, na prihod katere pa bo potrebno še nekoliko počakati.
Prvega Yarisa, s katerim sem se srečal najprej, je na drugi strani poganjal hibridni pogonski sklop z 1,5-litrskim bencinski trivaljnikom. V osnovi gre za enak motor (dvolitrski bencinski štirivaljnik), kot ga najdemo v Corolli in CH-R-ju, kateremu pa so 'odrezali' en valj in s tem za pol litra zmanjšali prostornino.
Družbo mu nato delata dva elektromotorja oziroma generatorja. Večji služi pogonu sprednjega kolesnega para (samostojno lahko avtomobil požene do hitrosti 130 kilometrov na uro), manjši pa polnjenju električne baterije ter zagonu vozila.
Varčnost je njena vrlina
Nov hibridni pogonski sklop bo ob enako veliki prostornini bencinskega motorja proizvedel 116 'konjev' ali 86 kilovatov moči – 12 kilovatov več kot prej, kljub temu pa prvi rezultati kažejo na to, da bo precej varčen. Po prvih nekaj kilometrih, ki so zajemali številna intenzivna pospeševanja, zaustavljanja in le malo ekonomične vožnje je namreč poraba po potovalnem računalniku znašala le 4,7 litra na 100 kilometrov, z nekaj več pazljivosti, pa bi lahko porabo znižali za dodaten liter.
Hibridni Yaris bo sicer tudi prvi, ki bo zapeljal med slovenske kupce. Na voljo bo namreč oktobra, mesec dni kasneje pa bo na ceste zapeljala tudi bencinska izvedba – prihod obeh je za mesec dni zamaknil korona virus.
Za novega Yarisa bo potrebno odšteti vsaj 12.000 evrov (oprema Luna), medtem, ko bosta predvidoma najbolj prodajani različici z opremo Sol ter 1,5-litrskim bencinskim oziroma hibridnim sklopom stali 14.300 in 17.300 evrov. Prirastek na ceni bo torej opazen in bo znašal med 1.000 in 1.500 evrov, kar pa generalni uvoznik opravičuje z bogatejšim paketom osnovne opreme.
Ponudbo Yarisa pa bo s prihodom četrte generacije obogatila povsem nova karoserijska izvedenka priljubljenega avtomobila, Yaris Cross. O tem, koliko bo stala, kakšni so prodajni načrti domačega zastopnika zanjo in pa še nekaj drugih podrobnosti o klasičnem Yarisu si boste še pred njenim prihodom na domač trg lahko prebrali v prihodnji številki revije Avto magazin, ki bo na prodajne police zapeljala 10. septembra.