Napnite oči. Novi ali stari. Je ali ni večji? Prenovljenega Minija boste navzven precej težko ločili od starega. Izza volana to ne bo težko.
Tisti veliki okrogli merilnik hitrosti, ki je pri starem Miniju krasil sredino armaturne plošče, je še vedno tu. Le da je sedaj še večji. Veeeečji. V primerjavi s starim merilnikom je zrasel precej bolj, kot je novi Mini zrasel v primerjavi s prejšnjim. Več Minija in veliko več Minijevega merilnika hitrosti. Zanimiv koncept.
Mini je v dolžino zrasel za dobrih šest centimetrov (ob skoraj enaki medosni razdalji), precej tega povečanja gre na račun daljšega (za 38 milimetrov) previsa spredaj. Predpisi EU o varnosti pešcev so zahtevni in zaradi njih je pokrov motorja nekoliko višji kot prej. Bočne linije so bolj klinaste, spodnji rob oken je (ob pravzaprav enaki skupni višini avtomobila) že pri B-stebričku sedaj 18 milimetrov višji. Na zadku ni velikih sprememb, enake so ostale tudi luči. V nasprotju z njimi so sprednje luči nekoliko večje, tam, kjer so bili prej smerniki, pa so sedaj meglenke (kadar so del opreme) in pozicijske luči.
Oblikovne spremembe so v notranjosti precej opaznejše. BMW-jevi inženirji so se še bolj kot pri dosedanjem Miniju posvetili čim preprostejšim in uporabnejšim merilnikom, zato je sedaj merilnik hitrosti večji, vanj pa so vgrajeni vsi drugi merilniki in prikazovalniki (avdiosistem, navigacija . . ) razen merilnika motornih vrtljajev, ki je, kot se za tako športnega malčka spodobi, nameščen (kot doslej) na klasičnem mestu.
Poleg prikazovalnika avdiosistema so v merilnik hitrosti vgrajeni tudi gumbi za njegovo upravljanje, pod njim so le reža za vstavljanje cedejev, gumb za nastavljanje glasnosti, komande klimatske naprave (v obliki Minijevega znaka) ter gumbi za odpiranje stekel in še nekaj malenkosti. Zato je sredinska konzola ožja, prostora (v širino) za noge pa je več. Retro kovinska stikala, ki smo jih vajeni že iz dosedanjega modela, so po novem večja, najti pa jih je mogoče tudi na stropu (za upravljanje notranje osvetlitve in doplačljivega strešnega okna). Poleg tega si lahko zaželite osvetlitveni paket, ki zmore merilnike in notranjost (neposredno in posredno) osvetliti v petih barvah, od dirkaško rdeče do umirjene modre.
Največje spremembe so se zgodile pod motornim pokrovom. Dosedanje, precej zastarele in okolju nenaklonjene bencinske motorje so zamenjali z novo generacijo bencinskih štirivaljnikov. V prvi polovici naslednjega leta bo na voljo osnovni motor v modelu Mini One, 1, 4-litrski štirivaljnik s 95 'konji', do tedaj pa bodo imeli kupci na razpolago modela Mini Cooper in Mini Cooper S. Oba poganja (po osnovi enak) 1, 6-litrski štirivaljnik, ki pa v Cooperju S diha prek turbopuhala.
Doslej se je S lahko pohvalil s kompresorjem, ki je omogočal motorju samosvoj zvok in odlično prožnost že od najnižjih vrtljajev, po novem pa turbina zagotavlja tišji, manj mehanski zvok motorja, hkrati pa zagotavlja skoraj enako odziven motor tudi pri najnižjih vrtljajih. To so inženirji dosegli z uporabo turbinskega polnilnika z dvema vhodoma za izpušne pline (twin scroll), po enim za vsak par valjev (prvi in četrti ter drugi in tretji) ter uporabo neposrednega vbrizga s tehnologijo skupnega voda.
Končni rezultat je 175 'konjev' in 240 Nm navora že od 1.600 vrtljajev. Največji nadtlak turbine je 0, 8 bara, za kratek čas (overboost) pa je mogoče ta tlak še povečati in takrat motor zmore kar 260 Nm navora. Tokrat smo lahko preizkusili le Cooperja S, med vožnjo pa se je izkazal za prav tako poskočnega, ob umirjeni vožnji tišjega, predvsem pa s porabo goriva mnogo bolj naklonjenega denarnici.
Atmosferski motor nima neposrednega vbrizga, temveč 'le' sistem krmiljenja časov odpiranja ventilov Valvetronic, a kljub temu zmore zdravih 120 'konjev'. Ljubiteljem dizlov pa obljubljajo (a hkrati nočejo izdati časovnih okvirjev) tudi nov, sodoben turbodizelski motor.
Oba motorja sta serijsko na voljo v kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in za doplačilo s šeststopenjsko avtomatiko, pri močnejšem pa si lahko zaželite tudi zaporo diferenciala, ki lego Cooperja S še izboljša, in športno podvozje. Že prvi kilometri, prevoženi z njim, so pokazali, da še vedno ostaja štirisedežni gokart, nov elektromehanski servo pa daje vozniku še boljši občutek, kaj se dogaja s prednjimi kolesi.
Cooper S je tudi trše vzmeten in ima praznovozne gume že serijsko (športno podvozje pa je že na meji tega, da bi ga, razen za najbolj trdožive ljubitelje čvrstega podvozja, označili za pretrdega), pri obeh so dobro poskrbeli za aktivno in pasivno varnost (šest varnostnih blazin spada v serijsko opremo) in oba si lahko zaželite s kupom dodatkov, od osvetljenih pragov do vmesnika za iPod.
Mini torej ostaja Mini, tudi na videz. Le da je novi boljši, čeprav tega navzven ni videti. Še zanimivost: v večini evropskih držav (zelo verjetno tudi v Sloveniji) bo novi Mini na trg prišel 18. novembra 2006 - na dan, ko bi Minijev oče, sir Alec Issigonis, star natanko 100 let.
Dušan Lukič
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere