Suzuki Jimny že skoraj 48 let (v zgolj treh generacijah) velja za čisto pravo terensko vozilo, ki se ne uklanja trendu športnih terencev. Ti so v zadnjih letih preplavili trg, 'virus' pa je okužil tudi nekatere nekdanje klene terenske avtomobile, ki so se v želji po boljši prodaji 'pomehkužili' in postali bolj privlačni za večji krog kupcev. Je oziroma bo temu zgledu v četrti generaciji sledil tudi Jimny?
Novi Suzuki Jimny pomeni vrnitev v druge čase. A v nobenem primeru na slabše. Prejšnja, tretja generacija Jimnyja je na cesto zapeljala leta 1998, pred 20 leti, v času, ko se o športnih terencih še niti ni govorilo, terenska vozila pa so večinoma uporabljali za delo v gozdu, na zahtevnejšem terenu ali v drugih podobnih dejavnostih. In kot vse kaže, namerava nova generacija dosledno slediti in spoštovati dediščino prednikov.
Prva generacija Jimnyja je na ceste zapeljala že davnega leta 1970, do danes pa je iz tovarne Suzuki zapeljalo več kot 2,85 milijona vozil. Ob tem naj zapišemo, da je bilo kupcev precej manj, saj so se številni izmed njih po nakupu prvega še večkrat odločili za nakup malega Suzukija, včasih celo primerka iste generacije. Kar ni nič nenavadnega, ne nazadnje je zadnja generacija na trgu vztrajala polnih 20 let, in kot smo se lahko prepričali sami, je tudi na koncu življenjske dobe znala navdušiti na terenu.
Bo svojo pristnost znal še naprej zadržati tudi v četrti generaciji, smo se spraševali, ko so na splet pred časom prikapljale prve informacije o novincu. Fotografije so bile spodbudne. Avtomobil je prinašal svežo podobo, a se je hkrati oblikovno naslanjal na vse tri predhodne generacije. Prvotna zaskrbljenost je zato do nedavne evropske predstavitve v Frankfurtu že splahnela, zamenjala pa so jo visoka pričakovanja.
Povsem na mestu bo, če zapišemo, da Jimny ostaja Jimny, terensko naravnan avtomobil, ki se bolje znajde na terenu kakor pa na avtocesti. Ne nazadnje za to skrbi izdatno posodobljena šasija vozila, ki je po zaslugi prečnih ojačitev v obliki črke X za 55 odstotkov bolj toga kot pri predhodniku. A to je le osnova za pravi terenski avtomobil. Pogon je dvokolesni, a le za vožnjo po cesti. Dodatna ročica ob menjalniku je namreč namenjena izbiri med dvokolesnim in štirikolesnim pogonom, pri čemer je v odvisnosti od terena mogoče izbirati med nizkim in visokim prestavnim razmerjem. Vse, kar od pravega terenskega avtomobila tudi pričakujemo. Za urno gibanje po terenu služi nov, 1,5-litrski bencinski motor s 76 kilovati oziroma 100 'konji', ki ga bo mogoče povezati s petstopenjskim ročnim menjalnikom ali pa štiristopenjsko avtomatiko. Vozniku pa sta na pomoč priskočila še sistema za speljevanje v klanec in za spust po klancu, ki hitrost vozila samodejno omeji na 100 kilometrov na uro.
A čeprav gre za povsem nov avtomobil, Jimny v notranjosti vsaj na pogled ne sledi modernim smernicam, ki narekujejo mehke linije in eleganco. Voznik bo namreč pred seboj zagledal par analognih prikazovalnikov hitrosti vozila in motorja (okvirji teh so na preostali del armaturne plošče pritrjeni z razkritimi vijaki!), med katerima je črno-bel digitalni zaslon. Njegova naloga je prikaz podatkov, kot sta trenutna poraba goriva in stanje v 40-litrskem rezervoarju, pa tudi nekoliko bolj napredne rešitve, kot so omejitve na cestah in celo opozorilo na nenamerno menjavo voznega pasu. Ja, čeprav se na prvi pogled ne vidi, je Jimny vseeno nekoliko stopil v korak s časom. Ne nazadnje na to opominja informativno-razvedrilni sistem tik ob armaturni plošči, ki je občutljiv za dotik, hkrati pa ga lahko voznik upravlja s pomočjo gumbov na volanskem obroču. In če še nekoliko ostanemo v kabini: ta bo ponujala dovolj prostora štirim odraslim osebam, če bo sprednji par nekoliko razumevajoč pri vzdolžnem pomiku sedežev. Prtljažni prostor v osnovi ponuja 85 litrov prostora, s podiranjem zadnjih sedežev, katerih hrbtišče je izdatno zaščiteno proti poškodbam, pa ga je mogoče povečati do 377 litrov, kar je 53 litrov več kot pri predhodniku.
Glede na to, da je prav do konca življenjske dobe za tretjo generacijo Jimnyja v Sloveniji in po Evropi – prodaja je bila zadnjih 10 let konstantna – še vedno bilo nekaj kupcev, ne dvomimo, da bo topel sprejem doživel tudi prihajajoči novinec. Žal pa bo nanj treba še nekoliko počakati. Zastopnik za Slovenijo namreč prve primerke pričakuje šele v prihodnjem letu, kupci pa se bodo morali zanje kar hitro potruditi, saj bodo količine, ki jih bo japonska tovarna zagotovila slovenskim trgovcem, najverjetneje omejene na le nekaj deset vozil letno. Tisti srečneži, ki bodo svoja vozila vseeno dobili, pa bodo zanje odšteli nekoliko manj denarja kot pri naših zahodnih sosedih. Cene naj bi se namreč začele v bližini 19 evrskih tisočakov, kar je približno 3.500 evrov manj kot v Italiji, čas pa bo pokazal, ali bo tudi novincu uspelo na trgu ostati vsaj približno tako dolgo kot predhodniku.
