Morda prejšnja Agila ni bila med najlepšimi avtomobili, vsekakor pa je bila s svojo ozko in visoko obliko med najbolj prepoznavnimi. Nova Agila je sicer še vedno mini družinski enoprostorec, a je veliko bolj klasično oblikovana.
Nova Agila je namreč kar 20 centimetrov daljša od predhodnice, v širino je zrasla za šest centimetrov, najbolj zanimiv podatek pa govori o njeni višini: te je za kar sedem centimetrov manj, s čimer se je Agila povsem približala bolj klasično oblikovanim tekmecem. Ob dobrih 3, 7 metra zunanje dolžine je seveda jasno, da prostorskih čudežev v notranjosti ni mogoče pričakovati, a nova Agila zmore relativno udobno prepeljati pet potnikov – kot je to v tem avtomobilskem razredu v navadi, pa ob tem pričakovano trpi prostor v prtljažniku.
Tega je za osnovnih 225 litrov, z zlaganjem zadnje klopi oziroma sedežev (odvisno od opreme) pa ga je mogoče povečati do dobrega kubika prostornine (in bolje opremljena verzija z oznako Enjoy premore še dodatni, 35-litrski predal v dnu prtljažnika). Seveda so inženirji in oblikovalci poskrbeli tudi za odlagalne površine za drobnejše predmete v kabini – konec koncev je Agila najprej mestni avto, kar pomeni, da zna biti njena kabina vedno polna drobnarij . .
Oznaka mestni avtomobil seveda še ne pomeni, da se Agila ne znajde tudi zunaj mesta. Daljša medosna razdalja, precej širši koloteki (za 50 milimetrov) in seveda nova zasnova podvozja ji dajejo mnogo večjo stabilnost (glede na predhodnico) tudi pri velikih hitrostih, hkrati pa je ne zmedejo niti ovinki. Z MacPhersonovimi vzmetnimi nogami in trikotnimi vodili je prednja prema po zasnovi sicer podobna tisti pri predhodnici, zato pa je popolnoma nova zadnja prema – togo premo je namreč zamenjalo poltogo obešenje koles s torzijskim drogom. Tako Agilo kratke prečne neravnine precej manj zmedejo, posledično pa je tudi vožnja v njej udobnejša.
Servoojačevalnik volana je električen, inženirji pa so ob tem tudi zmanjšali rajdni krog (9, 6 metra). Vse Agile bodo serijsko opremljene z zavornim sistemom ABS in štirimi varnostnimi blazinami, zanimivo pa je, da so se pri Oplu odločili, da osnovna različica ne bo imela serijske klimatske naprave (ta spada v paket doplačil skupaj z električnim pomikom stekel in daljinskim upravljalnikom centralne ključavnice), kar je glede na to, da se piše leto 2008, precej zastarelo razmišljanje. Na seznam doplačilne opreme sodi (za ta avtomobilski razred še razumljivo) ESP . .
Nova Agila trenutno ponuja tri motorne možnosti. Najmanjši bencinski motor ima liter prostornine in (že kar tradicionalno) tri valje, zmore pa (za manj kot tono težek avto) še sprejemljivih 65 ‘konjev’. Po porabi (pet litrov na 100 prevoženih kilometrov) se lahko skorajda kosa s precej zmogljivejšim, 1, 3-litrskim turbodizlom (CDTI), ki zmore deset ‘konjev’ več, a tudi dvakrat več navora ob pol litra manjši porabi. Najzmogljivejši je 1, 2-litrski bencinski s 86 ‘konji’, ki si ga lahko zaželite tudi v kombinaciji s štiristopenjsko avtomatiko.
V preteklosti so kar dve tretjini vseh Agil prodali v Italiji in Nemčiji, medtem ko je bila prodaja na drugih trgih (tudi slovenskem) precej slabša. Pri Oplu upajo, da bo nova Agila to spremenila, zato so se tokrat bolj potrudili pri oblikovanju. Namesto škatlastih, kombijevskih potez je dobila zaobljene linije, nos, podoben Corsinemu, in zadek, ki dobro skriva enoprostorske poteze. Po zunanjosti je Agila pravzaprav čisto klasičen mestni malček . .
V Slovenijo prihaja šele jeseni, zato seveda o cenah in končnih seznamih opreme še ne moremo pisati. Naj pa namignemo, da bo v Nemčiji osnovna različica stala 9.990 evrov, razumno opremljena (elektrika, klima ipd.) Agila z 1, 2-litrskim motorjem, ki je najboljša izbira, pa okoli 13.500 evrov.
Dušan Lukič, foto: tovarna