Pri Seatu je bilo včasih jasno: avtomobili z oznako FR so bili v njihovi paleti umeščeni med čisto navadne in tiste najbolj športne z oznako Cupra.
Imeli so nekoliko močnejše motorje, malo bolj športne vozne lastnosti in videz. Zdaj? Pri nekaterih to velja, pri nekaterih ne več, pri nekaterih le deloma. Pri Ibizi FR smo na primer prve kilometre prevozili s tisto, ki ima pod motornim pokrovom Ibizin najzmogljivejši motor, 1,5-litrski TSI. Omislite pa si jo lahko tudi s šibkejšimi motorji.
A vendarle: prav pri Ibizi v nasprotju z Ateco FR, o kateri pišemo v nadaljevanju, oznaka FR poleg oblikovnih sprememb, ki so ravno prav športne, pomeni tudi spremembe pri podvozju. To je 15 milimetrov nižje kot klasično in 5 od športnega podvozja, ki si ga je pri Ibizah mogoče omisliti kot doplačilo, ima trše nastavljeno vzmetenje (blažilniki so za okoli petino čvrstejši), 17-palčna platišča ter čvrstejše stabilizatorje. Zato je nihanje karoserije veliko bolj nadzorovano, v ovinkih se nagiba manj, krmiljenje z električnim servom, nastavljenim na novo, pa natančnejše. Zanimivo je, da pri Ibizi FR elektronsko nastavljivi blažilniki (DCC) niso na voljo, so pa skoraj nujno doplačilo – nastavitev Normal je zelo dobra tudi na slabih cestah, Sport odlična na malo boljših skozi ovinke. Težko si predstavljamo, da bi Ibiza FR brez tega sistema dobro delovala v celotnem razponu, je pa res, da na prvi vožnji takšne niti nismo imeli na voljo.
Še besedica ali dve o motorju: 1,5-litrski turbobencinec Ibizo FR poganja odločno in suvereno, a brez kakšnega športnega pridiha – ne pri podajanju moči ne pri zvoku. Škoda, da mu za Ibizo FR niso namenili malo drugačnih nastavitev elektronike in drugega izpuha ...
Ateca FR je pravo nasprotje. Dobila je nov Audijev dvolitrski TSI, ki deluje po principu, ki mu pri Audiju rečejo B-cikel – ta pa je njihova različica motorja z Millerjevim ciklom, torej s podaljšanim sesalnim taktom. Klasiki, torej podaljšanemu času odprtosti sesalnih ventilov v takt stiskanja, so med drugim dodali krmiljenje amplitude odpiranja ventilov. Vse skupaj ima seveda en cilj: zmanjšati porabo ob sicer enaki moči in prostornini.
No, tako gnana Ateca FR, ki ima serijsko štirikolesni pogon, je prijetno hitra. Ne gre za dirkalnik, gre pa za križanca, ki voznika, ko gre za željo po hitrem pospeševanju, pač ne bo puščal na cedilu. Pri Ateci oznaka FR ne prinaša tudi nižjega ali čvrstejšega podvozja, pomeni pa, da je sistem uravnavanja blažilnikov DCC serijski in da so gume serijsko na 19-palčnih platiščih. K temu so dodali še drugačen volanski servo ter krmilno letev in Ateca FR je postala križanec, ki ne razočara. Seveda po merilih križancev, ne športnikov – niti med ovinki. Nova Ateca FR pa ne bo na voljo le s tem novim motorjem, ampak s paleto bencinarjev in dizlov z močmi več kot 150 'konjev'.
besedilo: Dušan Lukič · foto: Seat, Dušan Lukič
