Vozili smo: Audi RS4 Avant

22. 8. 2012 | Dušan Lukič
Deli

Prejšnji jih je imel 309. Novi jih ima 331. Kilovatov namreč. Ali po domače: 450 ’konjev’. In zvok, ki požene kri po žilah.

Pri Audiju niso popustili trendom ’downsizinga’, zmanjševanja prostornine in dodajanja turbinskih polnilnikov. Novi Audi RS4 Avant ostaja avto, ki ima pod motornim pokrovom osemvaljni atmosferski motor: 4,2 litra, neposredni vbrizg goriva in veliko, veliko veselja do vrtenja. Kazalec na merilniku vrtljajev se zavrti krepko čez številko 8.000 (poglejte podatek o tem, kje ima motor največjo moč), preden motorna elektronika veselju naredi konec. In če dvosklopčni S tronic prestavite v ročni način delovanja, ta takrat tudi ne prestavi sam.

Recept je pravzaprav preprost: podvozje (elektronsko nadzirane blažilnike) in volan ter delovanje motorja in menjalnika nastavite na način Comfort, prestavno ročico porinete v D in uživate v grgranju iz izpuha. V večini voznih razmer vrtljaji tako ali tako ne bodo zlezli čez dva tisočaka, saj ima osemvaljnik več kot dovolj navora (300 Nm je na voljo že pri tisočaku vrtljajev), da 1,8 tone (ja, res zveni veliko, a med vožnjo je ta masa skoraj neopazna) težak avto mirno premika brez naprezanja. Vožnja je pri teh nastavitvah udobna, tudi 200 kilometrov na uro in več na avtocesti je ležernih in udobnih – v športni sedežih z izrazito bočno oporo, da ne bo pomote, pa čeprav se ti najbolje izkažejo na stezi.

Gre seveda tudi drugače: vse nastavitve prilagodite športni vožnji, ESP izklopite do konca (dobrih pet sekund pritiska na gumb za izklop elektroniko popolnoma uspava), menjalnik prestavite v ročno delovanje in ... gremo! Kako je vse skupaj videti izza volana, si lahko pogledate tukaj. Jakost zvoka povečajte do konca in uživajte!

Za vse skupaj je seveda zaslužna izjemna tehnika: že omenjeni osemvaljnik, odlično podvozje in seveda stalni štirikolesni pogon Quattro (s Torsnovim sredinskim diferencialom), ki v osnovi na zadnji kolesni par pošilja 60 odstotkov navora, a zmore tja poslati tudi veliko več tistega, kar zmore motor. Zato je RS4 Avant v ovinkih ob odvzetem (ali nevtralnem) plinu malce podkrmarjen, ob pospeševanju prijetno nevtralen, na vstopu pa ga je mogoče z volanom (in zavorami) mirno zanihati v zlahka nadzorovano drsenje zadka. Krog ali dva na stezi je dovolj, da se voznik spozna z avtomobilom in še krog ali dva več sta dovolj, da si ga (lahko) upa zanihati v drsenje tudi pri krepko trimestnih številkah na merilniku hitrosti.

Bi lahko bil Audi RS4 Avant močnejši? Lahko. Hitrejši? Tudi. Udobnejši? Vsekakor. A avto z boljšo kombinacijo vsakodnevne (tudi zimske) uporabnosti, možnosti hitrih potovanj in obenem veselja do ostre uporabe na stezi boste težko našli.

Dušan Lukič, foto Tovarna

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja