Vozili smo: Audi S3

A nič hudega. S3 ima vse pozitivne lastnosti A3 (torej da je dovolj prostoren za recimo mlad par, tudi če ima ta recimo majhnega otroka, še zlasti v različici Sportback, in da je hkrati mestno priročen in očesu dopadljiv), hkrati zna poskrbeti za dovolj zmogljivosti in vozniškega užitka takrat, ko razmere to dopuščajo.

S3 ni, da ne bo pomote, superšportni A3. Ta oznaka bo čez približno dve leti pripadla modelu RS3, ki bo prvi tekmec BMW-jevemu 1 M Coupeju in Mercedesovemu A 45 AMG-ju. RS3 bo imel pod motornim pokrovom okoli 400-'konjski' 2,5-litrski petvaljnik, medtem ko se mora S3 zadovoljiti z 'le' 300-'konjskim' štirivaljnikom.

Seveda ima to, da pod motornim pokrovom ni tako ekstremen motor, tudi svoje dobre plati – recimo to, da je povprečna kombinirana poraba goriva vsega 6,8 litra. Ne glede na to, ali se motorna moč prenaša na kolesa prek šeststopenjskega ročnega menjalnika (ta ima ohišje iz magnezija ter kratke, natančne in hitre gibe prestavne ročice) ali šeststopenjskega dvosklopčnega S tronica, so gnana vsa štiri kolesa. Štirikolesni pogon ima na novo zasnovano elektronsko nadzorovano večploščno sklopko v oljni kopeli (ta je, tudi za boljšo razporeditev teže, nameščena tik pred zadnji diferencial) za razporejanje navora med prednjo in zadnjo premo. Ni ravno klasični Quattro (s Torsnovim sredinskim diferencialom), a svoje delo opravlja dobro in neopazno.

S3 tudi ni dirkaško trd. Seveda ni mogoče prezreti, da je podvozje športno čvrsto, a je hkrati še dovolj mehko za vsakdanjo uporabo. S3 je na voljo tudi v različici Sportback, obe različici pa je že mogoče naročiti tudi pri nas (a bodo Sportbacka začeli izdelovati šele junija), prvega za 42.330 evrov, Sportbacka (ki sicer ni bil na voljo za preizkus) pa za 43.500 evrov.

Dušan Lukič, foto Tovarna