Vozili smo: BMW 330e Touring in BMW X2 Xdrive25e - Kdo pravi, da elektrika ni zabavna?

Ob prihodu (priključnih) hibridov na trg se je zdelo, da so (kolikor toliko) cenovno dostopnim, uporabnim in hkrati zmogljivim, zabavnim avtomobilom šteti dnevi. BMW 330e Touring dokazuje, da občutek vara.

Vozili smo: BMW 330e Touring in BMW X2 Xdrive25e - Kdo pravi, da elektrika ni zabavna? (foto: Žiga Intihar) Žiga Intihar
20. 1. 2021

BMW-jeva ponudba elektrificiranih vozil sodi me največje na trgu, zdaj pa so jo obogatili še z dvema modeloma. Prvi je 300e Touring, s katerim ciljajo na praktične in dinamične voznike. »330, pravite? Šestvaljnik?« Ne, nikakor, četudi je pod motornim pokrovom toliko moči, kot da bi se tam jezno skrival trilitrski vrstni šestvaljnik. Pod motornim pokrovom je namreč 'zgolj' dvolitrski štirivaljnik hibridne zasnove.

Dvom o podhranjenost je kljub temu odveč. 330e se namreč ob pomoči elektromotorja ponaša z 292 sistemskimi 'konji', vžig avtomobila pa pospremi kar nekoliko grobo in kratko tresenje motorja (po mojem mnenju se to povsem poda k značaju avtomobila). Vozniku je nato po zaslugi odličnega sodelovanja elektromotorja in bencin​skega pogonskega stroja takoj na voljo zadostna količina navora, da avtomobil skorajda izstreli z mesta – pa tudi nekoliko vstran, kar bi neizkušenega voznika lahko hitro neprijetno presenetilo.

Njegov drugi, zgolj električni obraz je precej bolj kultiviran, pravzaprav optimiziran. Že tehnični podatki namreč kažejo na to, da je 330e izključno na elektriko mogoče voziti tudi zunaj mesta. Ne nazadnje njegova največja (električna) hitrost znaša kar 140 kilometrov na uro – le 10 manj kot recimo pri i3 –, vendar pa ob tem seveda precej trpi električni doseg. Baterijski sklop ponuja zmogljivost 16,2 kilovatne ure in naj bi po standardu WLTP omogočal 61 kilometrov električne avtonomije, vendar pa mi zaradi natrpanega urnika in zamenjav vozil dejanskega dosega ni uspelo preizkusiti.

Nekaj sicer k daljši avtonomiji vozila lahko pripomore tudi voznik z učinkovito regeneracijo zavorne sile. A čudeže je nemogoče pričakovati, saj avtomobil s sprostitvijo stopalke za plin v nasprotju z električnimi avtomobili omogoča le blago regeneracijo – kar pa glede na to, da je govor zgolj o (priključnem) hibridu, ni nič nenavadnega.

Naj se nekoliko posvetim še notranjosti vozila. Ta v ničemer ne daje slutiti, da je 330e hibrid. V kabini so temu prilagojeni le digitalizirani merilniki, na katerih sem lahko spremljal porabo električne energije oziroma njen doseg. Sprememb ni opaziti niti v prtljažniku, ki ima povsem ravno dno, res pa je precej manjši od tistega pri bencinski ali dizelski različici – s 375 litri ponuja za opaznih 105 litrov manj prostora. To pa je pravzaprav še največja pomanjkljivost, ki sem jo odkril med prvim srečanjem z vozilom.

330e Touring nikakor ni zadnji priključni hibrid, ki so ga pri BMW-ju predstavili v zadnjem obdobju in ki nam ga je uspelo spoznati na predstavitvi na Brdu pri Kranju. S tovrstno tehnologijo so namreč opremili po velikosti drugega najmanjšega križanca v ponudbi, in sicer X2, katerega polna oznaka je X2 xDrive25e. Že iz teh podatkov je jasno razvidno, da gre za drug, precej šibkejši pogonski sklop kot pri 330e. Pod motornim pokrovom je namreč za pol litra manjši bencinski motor, ki ima hkrati le še tri valje.

Navkljub temu je vozniku na voljo 220 sistemskih 'konjev' oziroma 162 kilovatov, kar je več kot dovolj za vsakodnevne potrebe. X2 navsezadnje ne ponuja nič športnega duha (ne nazadnje je pogon speljan na prednji kolesni par), izjema je le pospeševanje oziroma speljevanje na semaforju, kjer sem bil, če sem si tega želel, vsakokrat najhitrejši.

Sicer pa je treba pri X2 xDrive25e poudariti relativno majhen baterijski sklop. Njegova zmogljivost znaša 10 kilovatnih ur, omogoča pa do 53 kilometrov električne avtonomije – to je številka, za katero se po prvih prevoženih kilometrih zdi, da bi jo ob premišljeni mestni vožnji v mestu lahko dosegel ali celo presegel.

Relativno majhen baterijski sklop posledično odžre manjši del prtljažnega prostora, ki je s 410 litri prostornine le za 60 litrov manjši kot pri klasičnem X2.

Nekoliko više sem zapisal, da mi položaj za volanom serije 3 povsem ustreza, pa tega kot nekdo, ki raje sedi kak centimeter niže, za X2 ne morem (več) trditi. A tu gre pač za stvar osebnih preferenec in verjamem, da bo marsikdo nad položajem za volanom, ki omogoča dobro preglednost pred vozilo, celo navdušen. Na drugi strani pa moram posebej omeniti odlično zvočno zatesnjenost kabine. Tako večina hrupa in tresljajev ostane zunaj nje, tako da je med vožnjo tudi zato na visoki ravni.

X2 xDrive25e in 330e Touring ​ne spadata med najdražje avtomobile, nikakor pa nista poceni. Za prvega bo namreč treba odšteti vsaj 48.200 evrov, za drugega pa 53.050 evrov oziroma 2.650 evrov več, če si boste zaželeli štirikolesni pogon. Oba avtomobila je že mogoče naročiti tudi v Sloveniji.

X2 posodil pogonski sklop tudi prenovljenemu hibridnemu Countrymanu

Priključno hibridni pogonski sklop modela X2 so pri BMW-ju namenili še enemu modelu znotraj koncerna, in sicer Miniju Cooperju SE Countrymanu All4. Sredi poletja so ga namreč temeljito prenovili, v priključno hibridni izvedbi pa je prevzel kar nekaj elementov po povsem električnem Cooperju SE, s katerim si deli velik del voznikovega delovnega prostora.

Kot rečeno, z X2 si deli tako celoten pogonski kot tudi baterijski sklop, ki pa je postavljen še nekoliko niže kot pri X2, kar na drugi strani vsaj na papirju prinese boljšo vozno dinamiko, hkrati pa se manj zajeda v prt­ljažnik vozila. Tam je namesto 450 na voljo še vedno precej spodobnih 405 litrov prostora. Vseeno pa je vožnja z njim 'zgolj' udobna, večjo dinamiko pa preprečuje prevelika količina nagibanja v ovinkih. A za to ne nazadnje niti ni namenjen, precej bolj mu diši vloga družinskega avtomobila. To pa bi ob ugodni porabi ter še vedno zadostni količini prostora lahko opravljal z odliko.

Priključni hibridi za BMW čedalje pomembnejši

Medtem ko BMW počasi, a vse odločneje širi ponudbo električnih avtomobilov, je njegova ponudba priključnih hibridov že nadpovprečna; do konca prihodnjega leta naj bi na cestah po svetu vozilo že milijon elektrificiranih vozil znamke BMW. Pravzaprav je takšen pogonski sklop na voljo v vseh modelih znamke, zanj pa se odloči 9,7 odstotka vseh kupcev vozil znamke BMW v Sloveniji – med kupci vozil znamke Mini je ta delež še precej večji delež, saj znaša 15,6 odstotka vseh prodanih vozil.

Ob tem pri BMW-ju pojasnjujejo, da kar polovico kupcev tovrstnih vozil predstavljajo podjetja, ki se vse pogosteje tudi pri nas odločajo za operativni najem vozil. Največ kupcev priključnih vozil, 24 odstotkov, se sicer odloči za serijo 2 Active Tourer, medtem ko je serija 3 z devetimi odstotki prodajnega deleža znotraj znamke na petem mestu. Uvedba izvedbe Touring bo ta delež sicer najverjetneje precej povečala.