Povsem pričakovana je bila odločitev Rolls-Roycea, da se spusti (ali dvigne, kakor vzamemo) v razred športnih terencev. Hkrati smo vse od predstavitve nestrpno čakali na to, da vidimo, kako se je spoprijel z novo nalogo. Pa saj nikoli ni bilo dvoma, da znamki ne bo uspelo ohraniti 115 let stare karizme.
Predstavljajte si: greste v kino na ogled novega, 26. filma o Jamesu Bondu, v katerem igra nov igralec, kajti Daniel Craig ni več v vlogi slavnega agenta. O filmu ne veste nič, z velikega platna vas pozdravi Will Ferrel v črnem plašču in z Waltherjem PPK pod njim. Kar nekako neverjetno, da bi se kaj takega zgodilo, a nikoli se ne ve. Ne nazadnje so ustvarjalci slavne serije filmov že razmišljali o tem, da bi glavno vlogo namenili temnopoltemu igralcu. Zadnje desetletje je pač desetletje sprememb na prav vseh področjih, tudi tam, kjer si tega nikoli nismo predstavljali.
Da, Rolls-Royce se je podal v svet križancev. Zaradi te odločitve je bilo pred leti videti vsaj toliko ogorčenja, kolikor je bilo tudi navdušenja. Britanci so sklenili, da je treba stopiti v korak s časom in privabiti povsem nove, morda tudi mlajše kupce s povsem novimi potrebami, a hkrati so ostali zvesti zgodbi, ki so jo začeli leta 1904. Čisto po nesreči (ali pa tudi ne) so to lahko celo bogati posamezniki z družinami oziroma z dvema ali tremi otroki.
Najprej pa seveda vprašanje. Je Cullinan še vedno pravi Rolls-Royce? Je kljub visoko nasajeni karoseriji in celo petim vratom na zadku vozila (tega doslej ni imel prav noben avtomobil te znamke) še vedno upravičen do Emily (za njeno izdelavo je kot navdih služila angleška igralka Eleanor Velasco Thornton) na pokrovu hladilnika? Pokončna maska hladilnika z navpičnimi režami je tu, prav tako kolesa s sredico, kjer je dvojni R vselej v pokončnem položaju, in pa 6,75-litrski 12-valjnik, za katerega z lahkoto trdimo, da gre za najbolj uglajenega predstavnika te izumirajoče vrste.
No, Cullinan vsekakor je Rolls-Royce, o tem nikoli ni bilo dvoma. A dejstvo je, da je hudo drugačen od vseh predhodnikov in sodobnikov. Nič slabši, nikakor ne, le nekoliko samosvoj. Kot rečeno, gre za križanca, SUV, čeprav britanska znamka s sedežem v Goodwoodu tega izraza ne mara najbolj. Njeni predstavniki namreč radi pojasnijo, da gre za avtomobil z dvignjeno karoserijo in štirikolesnim pogonom, kar pa večino ljudi le zbega. A cevasta šasija, ki si jo deli s Phantomom zadnje generacije, in pa štirikolesni pogon, prvi v zgodovini znamke, sta lastnosti, ki Cullinana prej povezujeta s klasičnimi terenskimi vozili kot pa s športnimi terenci s samonosnimi karoserijami. Ob tem je njena naloga, da na eni strani zagotavlja udobje v vožnji, hkrati pa s togostjo omogoča tudi vožnjo po brezpotjih. In resnici na ljubo, Cullinan jo do neke mere tudi omogoča. Pravzaprav bolj, kot bi si mislili. Čeprav ga nismo zapeljali na prava brezpotja, se je novinec v Rolls-Royceovi ponudbi brez težav spoprijel s podlago, ki je bila veliko slabša od povprečnega makadama, hkrati pa tudi precej bolj strma. A previdnost zaradi zvenečega imena in pa cene vozila, ki krepko presega 300.000 evrov, je bila odveč. Avtomobil je namreč brez težav preživel vse spuste in vzpone, prek katerih smo se podali. Težav mu ni povzročil niti prastar in hudo razmajan trajekt, katerega delovanje bi v Sloveniji prepovedali že davno tega.
Terenska vožnja mu torej ne povzroča težav, prav tako tudi ne vožnja po cesti, le preveč dinamična ne sme biti. 12-valjnik se sicer rad zavrti (kolikor je seveda od motorja znamke Rolls-Royce to mogoče pričakovati) in pospeški v ravni črti so vsekakor navdušujoči. Precej manj pa je avtomobil dovzeten za dinamično vožnjo skozi ovinke, v katerih zavore pri nekoliko agresivnejšem vstopu trpijo in ječijo, nos vozila pa po kratkem moledovanju (in po nekaj mikrometrih izgubljene tekalne površine pnevmatik zaradi podkrmarjenja) vstopi tja, kamor si voznik želi. A tega voznik džentelmen gotovo ne bo počel, saj bi se zaradi neudobne vožnje lahko začeli pritoževati sopotniki v vozilu.
In ko smo že ravno pri udobju, Cullinan pozna dve stopnji: udoben in udobnejši. Sami smo preizkusili prestižnejšo izvedbo,v kateri je med zadnjima sedežema naslon za roko s tipkami za nastavitev sedežev na vsaki strani. Ko potnik na zadnji klopi s (preveč) skritimi, v C-stebriček vgrajenimi tipkami zapre nazaj odpirajoča se zadnja vrata, lahko takoj začne uživati v izbrani kapljici. V skladu z obliko steklenic in kozarcev, ki te pričakajo, je namreč logično, da je v spodnjem hlajenem prostoru vrhunski konjak, v pokončnem hladilniku pod stekleno pregrado prtljažnega prostora pa šampanjec.
V prtljažniku pa ima ta izvedba presenečenje, ki obisk brezpotij še popestri. Kot edini avtomobil na svetu ime namreč Cullinan v dnu prtljažnika vgrajen par ličnih in udobnih stolov, ki se iz skrivališča pripeljeta zgolj s pritiskom gumba. Jasno, avtomobil pač mora imeti vse in še kaj, hkrati pa mora prav vsak izmed vgrajenih sistemov omogočati kar najbolj preprosto uporabo. Seveda pa je vse te dodatke mogoče nadomestiti s klasično zadnjo klopjo, tako da se dobi tretji sedež in možnost podiranja zadnje klopi, s čimer Cullinan dejansko dobi družinsko uporabnost.
Preprostost se kaže tudi na armaturni plošči. Število gumbov je namreč sila zminimalizirano, tako kot v preostalih bratih pa se tudi v Cullinanu temperaturo, ki jo elegantno streže klimatska naprava, nastavlja z drsnikom, na katerem sta namesto številk zgolj modra in rdeča barva. Prav tukaj je edina podobnost z vozili znamke BMW, to je infozabavni sistem iDrive, katerega del je tudi vmesnik na grebenu med voznikom in sopotnikom. Sistem namreč lahko upravljamo zgolj z okroglo tipko, ki jo je mogoče dodatno pomikati še gor-dol in levo-desno. Morda se sliši zapleteno, a vendar gre v praksi za sila enostaven sistem, ki se ga usvoji v trenutku. Manj navdušujoča je izdelava vmesnika, pri čemer dobijo črno piko okrogli črni gumbi, ki imajo nekoliko več prostega hoda, kakor bi si človek, ki se odloči za avtomobil odšteti pravo bogastvo, želel. A ne bodimo malenkostni. Tudi zato ne, ker le nekaj centimetrov stran navduši oprema notranjosti. Kakor se spodobi, so uporabili pravi les z odprtimi porami in simetričnim vzorcem, reže za dovajanje zraka v kabino pa so kovinske. Spomin na nekdanje prestižne limuzine tu postane živ kot še nikoli poprej.
Cullinan je Rolls-Royceov odgovor na današnje zahteve avtomobilskega trga. Če to pomeni visoko nasajeno karoserijo, štirikolesni pogon, (prvo) digitalno armaturno ploščo in kar je še podobnih pritiklin, pa naj bo tako. V Goodwoodu so pripravljeni ugoditi vsaki želji svojih strank, če je le izvedljiva, ali pomembneje, zakonsko dovoljena. Se pa iskanja rešitve seveda lotijo po svoje, ne da bi kakorkoli oskrunili preteklost.
Je torej Cullinan novinec? Niti ne, le hudo samosvoj predstavnik kraljevske družine avtomobilov, ki bo bržkone privabil marsikaterega mladega premožnega voznika, ki je do zdaj imel britansko avtomobilsko znamko za zastarelo in dolgočasno.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja