Scania med tovornimi vozili neuradno velja za prestižno znamko, njihovi tovornjaki pa se ponašajo z nekaterimi tehničnimi posebnostmi, ki jih večina tekmecev zaradi cenovnih razlogov ne uporablja. To velja tudi za model XT G 450 s prekucnikom
Ker ne sedam pogosto za tovornjaški volan, mi je skandinavski »gradbinec« pred testno vožnjo po kamnolomu v Pirešici vzbudil primerno mero strahospoštovanja. Skoraj devet metrov dolgi orjak s štirimi osmi (zadnji pogonski in sprednji krmilni) oranžno obarvano kabino in prekucnikom z 18 kubičnimi metri prostora za razsuti tovor se premika s pomočjo 12,7-litrskega šestvaljnega turbodizelskega stroja, ki mu pri prenosu navora na pogonski osi streže robotizirani ročni menjalnik
Privajanje na dolžino in širino seveda zahteva nekaj učnih minut, toda ko sem si ustrezno nastavil pnevmatsko podprti sedež in velik volanski obroč, me je nelagodje začelo počasi minevati. Motor steče gladko in rohneče ustvarja občutek mogočnosti, vendar je kabina dobro zadušena pred hrupom. Tovornjak se počasi premakne po peščenih kamnolomskih poteh, dvanajststopenjska menjalniška avtomatika deluje presenetljivo hitro in brez motečih pojemkov med prestavljanjem, volan je lahkoten kot pri kakšnem dostavniku in na armaturni plošči je zaslon s sliko kamere za pomoč pri vzvratni vožnji.
Na prekucniku s pnevmatsko vodljivo zadnjo stranico je bilo naloženih skoraj 18 ton peska in skupna teža je nanesla skoraj 32 ton, toliko namreč dovoljuje zakonodaja. Tehnično bi Scania XT G 450 brez težav prenesla še 10 ton več. Motor namreč premore zadostno zalogo moči in navora in brez težav vleče tudi v strme klance. Voznik lahko izbira med različnimi programi za vožnjo po terenu ali asfaltu, pri spuščanju pa mu je v pomoč petstopenjski retarder z motorno zavoro, ki deluje podobno kot elektronika za nadzor spusta v terenskih avtomobilih.
Švedski tovrornjak premore še nekaj tehničnih posebnosti med drugim zračno vzmetenje s po dvema blazinama na zadnjih oseh, kar je pri tovrstnih vozilih bolj redkost kot pravilo, sicer pa omogoča ustreznejšo razporeditev teže na posamezno os in manj vzdolžnega nihanja, hkrati pa je menjava blazin cenejša in hitrejša kot običajnih listnatih vzmeti. Posebnost so tudi kolutne zavore na zadnjih kolesih in aluminijasta platišča. Vse to pri nakupu vozila sicer pomeni višjo ceno, a razlika se običajno nevtralizira skozi nižje obratovalne stroške in večjo operativnost..
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja