Vozili smo: Škoda Superb Scout 2.0 TDI DSG

11. 10. 2019 | Jure Šujica
Deli

Škoda je v iskanju novih kupcev za Superba pripravila novost, s katero ciljajo na nov segment kupcev znotraj znamke in iz nje. Recept se je enkrat že izkazal pri Octavii Scout. Se bo tudi v drugo?

528.300. To je število Superbov, prodanih v zadnjih štirih letih, odkar je na cesti zadnja generacija. Ni malo, glede na to, da je generacija pred njo v celi življenjski dobi šestih let uspela prepričati ‘le’ 616.000 kupcev. To številko bo tretja generacija brez težav presegla, pri tem pa ji bo – v to smo prepričani in novinarji in v podjetju – v drugi polovici življenjske dobe precej močno pomagala še tretja izvedba, poimenovana Superb Scout.

Pri Škodi so se tako (po Octavii Scout) poslužili v koncernu Volkswagen že dobrega koncepta: vzeli so karavansko izvedbo obstoječega modela, ga nataknili na nekoliko višje podvozje (v tem primeru dodatnih 15 milimetrov višje), oblekli v dobršno mero plastike in aluminija, ter opremili z ustreznim pogonom. Pri Superb Scoutu bo tako na voljo le najmočnejši bencinski in najmočnejši dizelski motor z močjo 200 oziroma 140 kilovatov, v vsakem primeru pa bo avtomobil opremljen s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom in pa stalnim štirikolesnim pogonom. Mi smo se zapeljali z drugo izmed obeh motoriziranih različic.

Zunanja podoba hitro pritegne pogled. Čeprav kombinacija plastičnih in aluminijastih dodatkov ni pretirano obsežna, o eleganci, ki jo prinaša recimo izvedba L&K ni več sledu, poleg tega pa pripomorejo, da je Superb Scout takole, na oko videti kot čisto pravi križanec, kar pa seveda ni. A nekoliko slabšega terena se vseeno ne brani. Tako se povsem samozavestno prepusti vzniku tudi v vožnji preko makadamskih poti. Beri: škripanje boste zaman poskušali uslišati, pa tudi poskakovanja preko grbin ni bilo čutiti. Jasno, pretiravali nismo, a tudi če bi, vsaj delna zaščita podvozja v obliki aluminijaste plošče je prisotna. K temu seveda precej pripomore sistem DCC za stabilnost vozila na neravni podlagi

Na cesti, kjer bo Superb Scout preživel največ časa se terenski dodatek ne pozna. Avtomobil še vedno samozavestno pobira avtocestne in podeželske kilometre, še toliko raje zaradi pogonskega sklopa. Karkoli manj od 140 kilovatov takšnemu avtomobilu nebi ustrezalo, še posebej na avtocesti, kjer bi se hitro spotil in težko sledil tempu, ki bi si ga želel voznik. Izbran motor je tako vsaj na dizelski strani edina prava izbira.

Se pa tematika ali bolje rečeno značilnosti opreme Scout prelivajo tudi v kabino. Če so sedeži iz usnja in alkantare tako ali drugače na voljo v vseh izvedbah Superba, pa je Scout edini, z dodatki v videzu lesa, ki dodajo nekoliko bolj rustikalen videz. Škoda le, da se pri Škodi niso odločili za uporabo kakovostnejše plastike. To pomanjkljivost sicer na drugi strani odtehta izbira mehkih materialov na vratnih oblogah in armaturni plošči, za kar si pri Škodi zaslužijo zgolj pohvale. V testni izvedbi so bili sedeži sicer oblečeni v kombinacijo usnja in alkantare, kar pa bo ob naročilu potrebno doplačati.

Hitro se torej pojavi vprašanje: je Superb Scout tisti Superb, ki so si ga želeli vsi dosedanji lastniki Superbov? Paket je brez dvoma zanimiv. Že v osnovi namreč ponuja zanimivo kombinacijo atraktivnega videza, bogate opreme ter dober pogonski sklop. Čeprav je cenejši od izvedb L&K in Sportline, se še vedno uvršča v vrh ponudbe in čeprav ni terenski avtomobil, niti ne križanec, bo še vedno odločno zagrizel v kakšno neravnino in nezahtevno brezpotje, ob tem pa ne boste tarča nevoščljivih pogledov mimoidočih, kakršne dobivajo vozniki športnih terencev.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"