Če ste bili pozorni, smo nekaj strani nazaj pisali o tem, da imamo občutek, da so pri Škodi dobili ključ od skladišča Volkswagnove koncernske tehnike. Priključno hibridni sistem je ena od stvari, ki so jo hitro zagrabili in potisnili v Superba.
Kar 82 odstotkov Superbov konča v poslovnih voznih parkih, zato ni presenetljivo, da so ti večinoma dizelsko gnani. No, tudi v tistih preostalih 18 odstotkih prevladujejo dizli, a zagotovo bi koga prepričal priključni hibrid, če bi bil do zdaj na voljo. Zdaj so končno pri Škodi dobili proste roke pri izbiri tovrstne tehnike v koncernu, zato je Superb njihov prvi avto, ki se ponaša s tovrstno pogonsko tehniko.
Pri optimalni izrabi priključno hibridnega sklopa so stvari jasne: če hočemo izkoristiti vse ekonomične prednosti te tehnike, moramo biti dosledni pri polnjenju baterije. V nasprotnem primeru je električni del pogonskega sklopa le odvečen balast v avtu. V korist temu, da uporabnik izkoristi ves potencial avta, so Superbu vgradili 13 kWh baterijo, ki poganja v menjalnik vgrajen 85-kilovatni motor. Skupaj z 1,4-litrskim turbobencinarjem ustvarjata 160 kilovatov sistemske moči, ki poskrbi, da avto do stotice poskoči v 7,7 sekunde, igla merilnika hitrosti pa se ustavi pri 214 kilometrih na uro.
A bolj kot to je zanimiva ekonomična stran tega pogonskega sklopa: po meritvah WLTP naj bi skupni doseg znašal 930 kilometrov, od tega jih na elektriko lahko prevozi 63. Kaj pa v praksi? Superba smo preizkusili na odseku, ki je bil dolg malce manj kot 100 kilometrov. Potovalni računalnik je na koncu pokazal porabo 3,3 litra, baterijo pa smo izpraznili po 45 kilometrih.
Sicer pa boste le stežka ločili elektrificiranega Superba od navadnega. Priključno hibridni sklop je dobavljiv z vsemi nivoji opreme, le pri vstopnem paketu Active ga ni možno dobiti. Vtič je dobro skrit za masko hladilnika, le opozorilno hrumenje pri hitrostih, nižjih od 25 km/h, izdaja, da ne gre za klasičnega Superba. Več sprememb boste našli v notranjosti. Za začetek, ker je baterija deloma skrita pod zadnjo klop in malce v prtljažnik, so slednjemu 'odščipnili' nekaj prtljažnih litrov. Kombilimuzinska različica jih ima tako 485, karavanska pa 510 litrov. Tudi sama vozna izkušnja je prilagojena temu, da ima voznik čim manj opravka z nastavitvami in izbiro pogona. Če pustimo avto v hibridnem načinu, bo ta optimalno izbiral, kdaj je pravi trenutek za katerega od pogonov. Če izberemo športnega, bo elektromotor vseskozi dodajal moč, medtem ko bo pri električnem načinu prioritetna čimprejšnja poraba baterije.
Ko bo ta enkrat prazna, boste Superba lahko priklopili na domačo vtičnico, kjer se bo napolnil v slabih petih urah, če pa ga priklopite na hitro polnilnico, bo izmenični tok 'vlekel' z močjo 3,6 kW in na ta način bo baterija polna v dobrih treh urah. Da pa bi uporabniško izkušnjo še malce izboljšali, so mu namenili podporo na daljavo prek mobilne aplikacije. Tu lahko namestite časovnik polnjenja (ga prilagajate cenejšemu električnemu toku), nastavite temperaturo v notranjosti (če je avto priklopljen na elektriko), preverite stanje baterije itd.
Prodaja avtomobila Superb iV se je Sloveniji pričela decembra, cena pa je postavljena pri 34.347 evrih za kombilimuzinski model z opremo Ambition, medtem ko je cenovno najvišje postavljena karavanska različica z opremo L&K, za katero zahtevajo 43.442 evrov. Še bolj zanimiva računica se ponuja pri že konkretno opremljenem modelu Combi Style: v primerjavi z 2.0 TDI DSG različico je model iV zgolj 1.000 evrov dražji, kar pa pomeni, da je po državni subvenciji priključno hibridna različica tisočaka cenejša.
Škoda Citigo-e iV
Druga elektrificirana novost v Škodini ponudbi je mestni malček Citigo-e iV. Gre za prvi električni avto v Škodini 124-letni zgodovini. V znano in dokaj nespremenjeno osnovo so vgradili pogonski sklop, ki je sestavljen iz precej velike baterije z neto kapaciteto 32,3 kWh (enaka kot v e-Golfu) ter 61-kilovatnega elektromotorja, ki še bolj navduši z 212-njutonmetrskim navorom. Malčka je možno polniti z izmeničnim tokom z 2,3 ali 7,2 kilovata ter enosmernim tokom, kjer pri polni moči črpa 40 kilovatov.
V praksi to pomeni, da se na domači vtičnici do 80 % napolni v 13 urah, na 'wallboxu' v štirih ter na hitri polnilnici v slabi uri. Še najbolj zanimiva pri tem avtu bo cena. Na odmerjeno ceno 21.594 evrov vam bodo pri Škodi nemudoma ponudili 3.000 evrov tovarniškega popusta. Če pa k tej ceni odštejete (za zdaj še) obljubljeno državno spodbudo za nakup električnega avta, ki znaša 7.500 evrov, pridete malce nad 10 tisočakov. No, to je že tisto, čemur pravimo cenovno dostopen električni avto.
Meritve WLTP obljubljajo do 62 kilometrov dosega, nam je uspelo doseči 45 kilometrov zgolj na elektriko.
V prvi uri
2. minuta:
Je na zunaj sploh kaj drugačen?
24. minuta:
Hecno brenči pri hitrostih do 25 km/h.
45. minuta:
Tekmovanje v tem, da voznik iztisne čim več kilometrov iz baterije, je nalezljivo.
55. minuta:
Okej, ima vozni program Sport, a ga ne potrebuje. Po dveh minutah preklopim nazaj na Comfort.