Nemška znamka je na tiskovni konferenci na Planini pri Ajdovščini predstavila razvoj skozi prvih 120 let, vključno s ključnimi dogodki in inovacijami, med katerimi kot zadnja izstopa uvedba matričnih žarometov v cenovno dostopna vozila.
Nemško avtomobilsko podjetje Opel tako pri nas kot v Evropi velja za eno izmed najbolj prepoznavnih imen na tem področju. To nikakor ni naključje, saj je tudi eno izmed najstarejših še aktivnih avtomobilskih podjetij v Evropi, starejša sta namreč le še Peugeot in Daimler oziroma Mercedes-Benz. Opel je tako svoj prvi avtomobil predstavil leta 1899, imenoval pa se je Opel Patent Motor Car, System Lutzmann. S tem se je začela uspešna zgodba, ki jo je Opel ravno danes predstavil v Sloveniji.
Opel je tako v svoji zgodovini pustil velik pečat in avtomobilskemu svetu, predvsem pa običajnim smrtnikom, predstavljal številne novosti, pred tem rezervirane za bolj ugledne in prestižne avtomobilske znamke. Že leta 1936 je tako nastal prvi njihov avtomobil s samonosno karoserijo (model Kadett prve generacije), hkrati pa so prvič predstavili še hidravlični zavorni sistem.
V prihodnjih desetletjih so nato pri Oplu med drugim poskrbeli za prvi nemško karavan (izpeljanka iz besedne zveze car-and-van, avto in kombi), leta 1989 pa so na eni strani v vse avtomobile z bencinskimi motorji začeli vgrajevati katalizatorje, na drugi strani pa so pri športnem modelu Calibra, ki je na ceste zapeljal istega leta, dosegli takrat rekordno nizek količnik zračnega upora. A verjetno največji poudarek je Opel namenil žarometom. Tako je bil Opel GT prvi model te znamke, ki je uvedel halogenske žarnice (leta 1968), Insignia pa je leta 2015 z uvedbo matričnih žarometov premierno ponesla ta tip žarometov v srednji avtomobilski razred.
Dirkaška žilica
Prav športni duh pa je nekaj, kar je Opel gojil že v samem začetku znamke. Ne nazadnje je že System Lutzmann s Heinrichom von Oplom za volanom marca 1901 slavil na svoji krstni dirki, ki bi jo danes lahko označili kot gorsko hitrostno preizkušnjo na hrib Königsstuhl. Hitrostni mejnik je nato dobrega četrt stoletja pozneje postavil Fritz von Opel, ko je s prototipnim dirkalnikom RAK2 dosegel hitrost 238 kilometrov na uro.
Najbolj pa se je Opel v svet motošporta vpisal z legendarnim dirkačem nemškega rodu, Walterjem Röhrlom, ki je z Oplovimi avtomobili dirkal že na začetku svoje kariere, vrhunec pa nato dosegel leta 1982, ko je z Ascono 400 osvojil naslov svetovnega prvaka v reliju. Tisto sezono je zabeležil kar osem uvrstitev na zmagovalni oder, ob enem odstopu pa je le enkrat končal kot četrti. Danes je Opel v motošportu še vedno aktiven, ne nazadnje je Tim Novak z dirkalnikom Opel Adam R2 lani v svoji diviziji osvojil naslov državnega prvaka, enake načrte pa ima tudi za letos.
Športni duh se je sicer iz dirkalnih avtomobilov prenesel tudi na cestne, avtomobilsko javnost je tako navduševal predvsem z modeloma Manta in Calibra, vse skupaj pa se je začelo z leta 1968 predstavljenim kupejem GT, ki se ga je prijel vzdevek 'Corvette za manj premožne', kar je bilo ob tem, da so se Oplovi avtomobili že pred tem zgledovali po ameriških, hkrati pa je bil njegov lastnik General motors, povsem na mestu. To je bilo sicer tudi obdobje prestižnih Oplovih modelov, modelov Diplomat, Admiral in Kapitän, limuzin velikega kalibra (z dolžino vsaj 4,9 metra in opremljenih tudi s Chevroletovimi osemvaljnimi motorji).
Mimogrede: ste vedeli, da so Opel oziroma potomci Adama in Sophie von Opel odgovorni tudi za prihod čipsa, slanega krompirčka po imenu Chio Chips v Evropo? Zanj so poskrbeli Carlo, Heinz in Irmgard von Opel, ime pa je sestavljeno iz začetnic njihovih imen in priimka. Ja, Oplova zgodovina je res zanimiva.
Preberite še:
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja
Odpiranje žarometov v Opel GT letnik 1968