Nihče si ni mislil, da bo rešitev, namenjena terenskim vozilom, nekoč pripomogla k večji varnosti na cestah, še prej pa na glavo obrnila svet relija ... Nihče razen Audija.
Štirikolesni pogon dandanes v avtomobilih ni več nikakršna novost. Še posebno med nekoliko bolj premijskimi znamkami – kar pa nikakor ni pravilo – je že leta močno razširjen. Nenazadnje zagotavlja večjo stabilnost vozila na cesti v nekoliko slabšihrazmerah, še zasti uporaben pa je v zimskem času oziroma takrat, ko ceste zajame sneg. Zasluga, da se je tovrstna tehnologija razširila v avtomobilskem svetu, gre brez dvoma Audiju in njihovemu slovitemu pogonu Quattro, ki v teh dneh praznuje 40. obletnico.
Štirikolesni pogon v nobenem primeru ni Audijev izum. Nenazadnje gre za ključen element terenskih vozil. Prav tako Audi ni bil prvi, ki bi tovrsten pogon predstavil v osebnem ali dirkalnem avtomobilu. Slednje je daljnega leta 1903 uspelo nizozemskemu Spykerju, kasneje so štirikolesni pogon v 'cestne' avtomobile začeli vgrajevati tudi številni drugi avtomobilski proizvajalci, od AMC do Jensna in nenazadnje tudi Subaru. Kljub vsemu pa je Quattro pomenil nov mejnik.
Pogon Quattro je svoj debi v istoimenskem modelu doživel na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 1980, povod za nastanek pa je dal inženir Jörg Bensinger. Ta je med zimskimi testiranji na Finskem ugotovil, da so štirikolesno gnani terenski Volkswagen Iltisi, ki jih je uporabljala nemška vojska, na snegu preprosto hitrejši od športnih limuzin znamke Audi.
Ideja vstaviti štirikolesni pogon v limuzino ali športni avtomobil kaj šele v dirkalnik se je v tistem času med globalnimi avtomobilskimi proizvajalci zdela skorajda bogokletna. A prav to so storili pri Audiju. Medtem ko je konkurenca zavračala idejo štirikolesnega pogona v avtomobilih za reli, saj naj bi bil ta pretežak, je Audi prav s to idejo leta 1981 vstopil v svet svetovnega prvenstva v reliju. Da je bila zamisel prava, se je izkazalo le leto pozneje, ko je Michele Mouton z Audijem Quattrom postala prva ženska zmagovalka relija za svetovno prvenstvo. Moutonova je kasneje leta 1985 slavila tudi na dirki na Pikes Peak.
Quattro je kot pomemben člen relija v karavani v različnih kategorijah in izvedbah ostal do leta 1988. A dediščina, ki jo je zapustil, je bila bržčas velika. Njegov prihod je namreč povzročil slovo dvokolesno gnanih dirkalnikov v najvišji kategoriji svetovnega relija; po letu 1983, ko je konstruktorski naslov svetovnega prvaka v kategoriji B odšel v roke Lancii 037, namreč nismo več videli dvokolesno gnanega dirkalnika, ki bi mu uspelo ta dosežek ponoviti.
Uspehi v reliju so se preselili tudi na cesto. Do danes je Audi s tovrstnim pogonom opremil že več kot 10,5 milijona novih avtomobilov, od kompaktnih kombilimuzin v podobi modela A3 do superšportnega R8. In kot vse kaže bo Quattro ostal pomemben del Audija tudi v prihodnje, ko bo dokončno nastopila doba električnih avtomobilov. Nenazadnje je z njim že opremljen model e-tron, ki je pred letom dni svoje zmogljivosti na najboljši način dokazal na 85-odstotni strmini smukaške proge Streif v Kitzbuhlu.