Zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita in samostojno vožnjo z avtomobilom v zadnjih letih precej upada. Ne gre za slovensko posebnost, saj podobno ugotavljajo tudi v drugih evropskih državah.
Vozniški izpit je bil dolgo časa statusni simbol svobode in neodvisnosti. Desetletja so bile to sanje številnih mladih: čim prej pridobiti vozniško dovoljenje, z denarjem, prisluženim s počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, babic in botrov, kupiti rabljen avtomobil in se s prijatelji odpraviti na morje, na izlet.
Od devetdesetih let prejšnjega stoletja pa se je delež mladih z vozniškim dovoljenjem začel občutno zmanjševati. Od generacij, ko so novopečeni maturantje in študentje komaj čakali, da samostojno sedejo za volan, je zdaj precejšen delež takšnih, ki za opravljanje vozniškega izpita ne kažejo nikakršnega zanimanja in nanje pogosto pritiskajo starši, češ naj se le spopadejo s tem izzivom, z dopovedovanjem, da jim bo vozniški izpit koristil vse življenje in da bodo z njim lažje dobili zaposlitev.
Vpliv novih oblik mobilnosti
Kje so torej vzroki za manjše zanimanje mladih za vozniški izpit? Dostopnost javnih prevozov, za mlade cenovno ugoden sistem integriranega javnega
potniškega prevoza in nove oblike mobilnosti so le nekatere od ključnih besed, ki ponazarjajo, zakaj argumenti za vožnjo avtomobila zdajšnjih mladih generacij ne prepričajo. Poleg tega so še druge praktične prednosti vožnje z vlakom ali avtobusom, namesto da bi sami aktivno sedeli za volanom. »V avtobusu lahko klepetam s sošolci« ali »Na vlaku se lahko sprostim, poslušam glasbo in klepetam« sta trditvi, ki jima je težko oporekati.
Opravljanje vozniškega izpita je lahko tudi stres
V povprečju je za vozniški izpiti poleg teoretičnega dela treba opraviti v povprečju od 20 do 30 vadbenih ur vožnje, seveda odvisno od vozniškega talenta in tega, ali učenje vožnje poteka v prometno bolj zapletenih mestih ali na podeželju. Kakor koli že, pridobitev vozniškega dovoljenja v Sloveniji že vrsto let stane nekaj več kot povprečna mesečna plača, kar je finančna ovira za številne mlade, saj razmeroma pozno pridejo do svoje prve plače.
Poleg tega opravljanje vozniškega izpita terja precej časa. Kandidati morajo najprej opraviti tečaj in izpit prve pomoči, nato sledi tečaj cestnoprometnih predpisov in teoretični del izpita. Vmes morajo opraviti zdravniški pregled za vozniško in šele nato v šoli vožnje začnejo s praktičnim usposabljanjem. Po končanem obveznem programu sledi prijava na izpitno vožnjo.
Za nekatere opravljanje vozniškega izpita zato predstavlja stres, saj celoten proces lahko traja več mesecev in zahteva veliko truda, ki ga številni mladi preprosto niso pripravljeni vložiti. Pri večini zainteresiranih odločitvi za vozniški izpit ne botruje starost 18 let, ampak potreba. Vpliva stroškov izpita večinoma ni zaznati. Se pa, kot že dolga desetletja, ti stroški sučejo malce nad povprečno slovensko plačo.
Je vzrok nezanimanja pomanjkanje motivacije?
Že nekaj časa velja, da se lahko mladostnik začne usposabljati za vozniški izpit za osebni avtomobil od 16. leta starosti naprej. Strokovnjaki varne vožnje ugotavljajo, da so mladi, ki lahko po zaključenem usposabljanju avtomobil dve leti vozijo s spremljevalcem in po dveh letih opravijo še praktični del izpita, posledično v prometu veliko bolj varni in izkušeni vozniki v primerjavi s tistimi, ki odvozijo le obveznih 20 do 30 šolskih ur in opravijo vozniški izpit, na cesti pa se samostojno znajdejo pravzaprav z zelo malo praktičnimi izkušnjami.
Morda je nižja starostna meja tudi priložnost za motivacijo za opravljanje vozniškega izpita, pri čemer je koristno, da s svojimi nasveti, izkušnjami in dobrimi zgledi sodelujejo tudi starši. Po drugi strani se zastavlja vprašanje, kako bi lahko naredili, da bi mlade motivirali za vozniški izpit. Pravzaprav je bolj na mestu vprašanje, zakaj naj bi jih sploh motivirali ali celo silili, da postanejo vozniki.
Smernice razvoja mobilnosti se namreč gibljejo k uporabi javnega prevoza in alternativnih prevoznih sredstev, deljene uporabe prevoznih sredstev, tudi k pešačenju, kolesarjenju. Mlajše generacije, zlasti v mestih, temu trendu očitno že sledijo. Najboljša motivacija za vozniški izpit je torej posameznikova lastna potreba.
