Fiat 850T je bil majhno gospodarsko vozilo, ki so ga izdelovali med letoma 1964 in 1976, za precej let pa ga je »posvojila« tudi kragujevška Zastava.
Italijani so vselej oboževali majhne in domiselne avtomobile, ki so morali hkrati izžarevati uporabnost in okretnost v mestnih središčih. Tem načelom je ustrezal tudi Fiat 850T, ki je bil hkrati mali dostavnik in tudi edino prevozno sredstvo za malo bolj številne družine, ki si s povprečnimi dohodki niso mogle privoščiti dražjih avtomobilov.
Fiat 850T se je prvič pojavil leta 1964 kot naslednik modela 600T in na osnovi takrat še povsem svežega Fiata 850. Mali dostavnik je imel od njega izposojeno osnovo skupaj z motorjem in menjalnikom. Pogonski stroj z 843 kubičnimi centimetri gibne prostornine, ki je bil varno spravljen na zadnjem delu, je iztisnil iz sebe razmeroma skromnih 20 kilovatov moči (34 KM).
Vozilo je bil na voljo v zaprti ali odprti tovorni različici in kot potniški avtomobil s sedmimi sedeži oziroma s solidnim prtljažnim prostorom. Različica s sedmimi sedeži in zastekljeno karoserijo z dvojnimi žarometi spredaj, se je na nekaterih trgih imenovala Fiat 850 Familiare. Obstajale so celo izvedbe s povišano streho, ki so bile namenjene predvsem za sanitetna vozila, sem in tja so v Italiji naredili tudi kakšno predelavo v avtodom.
Fiatovega dostavnega malčka je za kupce na takratnem jugoslovanskem trgu »posvojila« kragujevška Zastava in po pridobitvi licence začela proizvodnjo v svojem obratu gospodarskih vozil v Somborju, kjer naj bi jih v vseh letih izdelali 59.000. Sprva so v vozilo z oznako Zastava 435, vgrajevali 767-kubični motor iz Zastave 750, nato je Fičkov pogonski stroj najprej zamenjal 843-kubični motor iz Fiata 850 in kasneje 903-kubični motor, ki se je vrtel v Fiatu 127 in tudi v Zastavinem Yugu 45. Njegova moč je znašala 33 kilovatov (45 KM) in je z vozilom imel nekoliko lažje delo kot predhodnik.
Med proizvodnjo v Zastavi so mu nekoliko polepšali videz, spredaj je dobil nove žaromete in masko hladilnika, nove so bile tudi zadnje luči. V notranjosti je ostalo špartansko okolje s preprosto armaturno ploščo, ne preveč udobnimi sedeži in cenenimi materiali. A vse to so bili kupci pripravljeni pogoltniti na račun uporabne prostornosti in mestne okretnosti, ne nazadnje tudi zaradi dostopne cene.
Danes je na cestah le še malo obnovljenih in voznih dostavnikov, tisti, ki so popolnoma prenovljeni in v vrhunski kondiciji, pa dosegajo cene tudi od petih tisočakov navzgor.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol