Najbogatejšega Švicarja je prehitra vožnja stala kar 310.000 frankov.
O kaznih je bilo v Sloveniji napisanega in povedanega že precej. Marsikdo se z njihovo višino ne strinja, precej manj pa je takih, ki menijo, da so kazni celo premajhne. O višinah kazni za (najpogostejše) prometne prekrške smo pred časom pisali tudi pri nas, zneski pa so fiksni in se gibljejo med 40 evri (oziroma 20 evrov, če je plačilo izvedeno v osmih dneh po prekršku) in 1.200 evri ter odvzemom izpita za posamezni prometni prekršek. Veliko? Še vedno več deset ali celo sto tisoč evrov manj, kot lahko znašajo najvišje kazni v nekaterih državah po Evropi!
Šestmestni znesek za plačilo kazni za prehitro vožnjo je namreč pred dnevi v Švici prejel Ernesto Bertarelli, sicer najbogatejši Švicar, katerega premoženje ocenjujejo na 15 milijard švicarskih frankov, kar preračunano v evre znaša dobrih 12,7 milijard evrov. Za prehitro vožnjo v kantonu Vaud – v območju z omejitvijo hitrosti 50 kilometrov na uro je vozil s hitrostjo 88 kilometrov na uro – je namreč prejel kazen v višini 310.000 frankov oziroma 263.600 evrov.
Razlog za tako visok znesek za prometni prekršek se skriva v sistemu za obračunavanje kazni, po katerem se višina kazni za hujše prometne prekrške določa glede na dohodek posameznika. Če tako voznik znotraj naselja najvišjo dovoljeno hitrost prekorači za do 24 kilometrov na uro, bo višina kazni znašala 560€. V kolikor pa bo prekoračitev znašala med 25 in 29 kilometri na uro, pa bo višina kazni znašala 20 dnevnih plač, oziroma v primeru Bertarellia, kjer je prekoračitev znašala 38 kilometrov na uro, 70 dnevnih plač. V kolikor bi bila ta hitrost še 2 kilometra na uro višja, bi se višina kazni povzpela na vsaj 120 dnevnih plač.
Podoben sistem kot v Švici tudi na Finskem
Podoben sistem določanja kazni za (prometne) prekrške kot v Švici imajo v Evropi še na Finskem, kjer pa poleg višine prihodkov upoštevajo tudi olajšave, na primer število nezaposlenih članov gospodinjstva (partnerji in otroci). Na podlagi tega je nato določena dnevna kazen, ki na primer za posameznika z mesečnim 2.000 evrov in enim otrokom znaša 26 evrov, za posameznika z mesečnim prihodkom 6.000 evrov in brez otrok pa je ta znesek precej višji in znaša 95 evrov.
Da si nekoliko lažje predstavljamo višine kazni v obeh državah na malenkost bolj realnem primeru in jih primerjamo z višinami kazni v Sloveniji, si zamislimo uspešnega menedžerja z 12.000 evri neto plače, ki s svojim vozilom za 25 kilometrov na uro prekorači najvišjo dovoljeno hitrost v naselju. V Sloveniji bo voznik za omenjeni prekršek prejel kazen v višini 500 evrov in 5 kazenskih točk. Finska bi za enak prekršek zahtevala zajetnih 2.730 evrov, kar pa je še vedno občutno manj kot Švica. Ta bi od njega namreč zahtevala 20 dnevnih plač, kar znese nekaj manj kot 11.000 evrov. (Zneski za prekrške so zgolj informativne narave in temeljijo na podatkih, veljavnih 17. januarja 2018).
Zneski za plačilo kazni bi bili za prebivalce srednjega sloja seveda precej nižji. Na Finskem bi tako posameznik s 1.000 evri mesečne plače in dvema otrokoma za zgoraj naveden prekršek plačal le 126 evrov, v Švici pa sicer še vedno zajetnih 900 evrov. Kaj menite, kateri sistem je torej najprimernejši – slovenski, švicarski ali finski?
Jure Šujica
foto: Arhiv AM, Profimedia
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja