Prva ženska v rubriki Sanjska garaža se je vanjo uvrstila povsem zasluženo, saj bi s svojim znanjem o avtomobilizmu – še bolj pa o avtomobilskem drobovju – lahko povsem brez težav na tem področju konkurirala večini moških.
Stereotipi so skoraj vedno osnovani na neki trdni podlagi, na nekih dejstvih. Tako recimo stereotipno velja, da so ženske praviloma naklonjene manjšim, mestnim avtomobilom, nikakor pa ne športnikom ali terenskim avtomobilom in podobno. A tudi stereotipi so lahko včasih povsem zgrešeni. To velja vsaj za pevko Neisho, ki je že vse od mladih nog skoraj obsedena z avtomobili in, kot pravi sama, zna veliko stvari okoli njih tudi postoriti. A njena strast niso katerikoli avtomobili, na prvo mesto namreč postavlja terence.
Katerih pet avtomobilov bi želeli imeti v svoji sanjski garaži in zakaj?
- Hummer H1: Ja, najraje imam avtomobile, ki lahko preplezajo največje klance in brodijo po globokih rekah, hkrati pa sedim en meter nad tlemi. In ker sem Hummerja že vozila ter sem bila navdušena, bi ga zagotovo postavila na prvo mesto.
- Mercedes-Benz Razred G: Ne maram namreč modernih avtomobilov, temveč so mi veliko bolj pri srcu avtomobili, ki ne spreminjajo zunanjosti, ampak so deležni le nadgradenj v notranjosti. Razred G je s svojim kultnim dizajnom vsekakor moral pristati na tej lestvici.
- Jeep Wrangler Rubicon: Če dobro pomislim, niti ni nujno, da je Rubicon, le da je Wrangler.
- Ford Mustang: Tudi tu ni pomembno, kateri letnik je; pri srcu so mi pravzaprav starejši 'oldschool' modeli, saj imajo 'šmek', karakter. Bistveno je, da je tehnično urejen, tako 'mašna' kot vzvodi. V tem je ves čar: da je podmazana mašina pod legendarno lupino. Tudi sama imam starejše avtomobile, ki jih 'pedenam' že vse življenje, in zdi se mi, da sem to podedovala.
- Porsche: Samo da je kabriolet, ni pomembno, kateri … pa da je hiter. Da greš z njim v mesto na sladoled. Nočem se namreč naokrog voziti z nekimi mestnimi jajčki, potem grem raje peš.
Kateri avtomobil vozite trenutno?
Jeep Cherokee s 3,7-litrskim, 210-'konjskim' bencinskim motorjem, kar pomeni, da porabi zelo veliko goriva, zato je tudi predelan na plin. Rada imam bencinarje, rada imam odzivne motorje, saj delam kratke in divje ture, ne pa nekih dolgih poti (v Nemčijo in podobno), da bi potrebovala limuzine oziroma dizelske karavane – ti mi včasih delujejo, kot da jim zadaj manjka zgolj še delavska 'lojtra'. Hočem, da je avto močan, da z njim lahko hitro reagiram in da se v snegu s štirikolesnim pogonom, reduktorjem in dobrimi gumami počutim varno.
V terencih se počutim dobro tudi zaradi perspektive vožnje, saj mi je všeč, da gledam dol. Vsakič ko sem se do zdaj usedla v kak drug avtomobil, ki je imel po možnosti še ročni menjalnik in bil bolj pri tleh, sem se počutila grozno. Kot rada pravim: »Ne može selo iz seljaka.« (smeh) Tako je pač pri nas doma že od nekdaj, ko smo imeli doma še terenca znamke UAZ in smo se otroci sami z njim vozili po gozdovih ter družinsko v gore. Pravzaprav smo doma vedno nekaj 'šraufali', vedno je bilo pri nas več pločevine kot pa zdrave pameti, in tako že od malih nog poznam celotno orodje in vse dele avtomobila, zato ni nič čudnega, da sem svojega Range Roverja predelala na prafaktorje.
Kateri je bil vaš prvi avtomobil?
Moj prvi avtomobil je bil pravzaprav sponzorski – v tistih časih sem sodelovala še neposredno z znamkami, in ne s tržniki oziroma avtohišami – to pa je bil Chevrolet Captiva Sport. Super avtomobil (»Saj veš, kateri je najboljši avtomobil za vožnjo po brezpotjih? Službeni! « (smeh)), a smo ga povsem zdelali! Če primerjam kvaliteto izdelave in materialov z Jeepom in Range Roverjem, edinima avtomobiloma, ki sem ju kupila, je razlika kot noč in dan. Že od začetka vozim terenske avtomobile, navajena sem visokega sedenja. Sploh pa je tako, da nimam družine, nimam otrok, in posledično želje po enoprostorcih z otroškimi sedeži ni, po drugi strani pa mora avto imeti dovolj prostora za mojo osnovno glasbeno opremo ter me varno pripeljati do doma. Captiva je bila v tem pogledu kar v redu. Je pa res, da jo so jo vozili vsi člani glasbene skupine – in še danes je tako. S svojim avtomobilom pač ne varčujem.
Prodajo katerega avtomobila najbolj obžalujete?
Prodaje nikakor ne obžalujem, sicer pa je to Range Rover HSE Sport s 4,6-litrskim bencinskim motorjem. Bil je 'krava od avtomobila', oboževala sem ga … Porabil je nekaj več kot 20 litrov goriva, zato je logično, da sem ga dala predelati na plin. Sicer nisem ravno mogotec, a pač plačujem ceno za lastne apetite, ob takšni porabi pa je pri naših cenah goriva – ker tu pač ni Amerika – to enostavno nujno in logično. Bili so sicer pomisleki, a težav s plinskim sistemom nisem imela.
Po Range Roverju se mi še danes kolca, a sem bila na koncu z njim že kar kraljica odstavnih pasov, vanj pa sem ves čas vlagala takšne zneske, da se človek zamisli, in če pomisliš, da boš takšen avtomobil, ki ima zate kot kup pleha sentimentalno vrednost, na koncu prodal za 2.000 evrov, enostavno ni več kalkulacije. Prav zaradi tega mi je Jeep bolj všeč, saj ne potrebujem za vsako stvar hoditi na pooblaščen servis – tudi zato, ker je bolj robustno narejen. Pri Land Roverju, pa čeprav mi je znamka zelo všeč, zaboli glava vsakič, ko se prižge kakšna opozorilna lučka, in za piko na i sem na koncu zračno vzmetenje, ki mi je ves čas povzročalo težave, dala predelati v ročno upravljanje ter ga odklopiti od računalnika.
Kako intenzivno spremljate avtomobilske novosti? Je morda kakšna, ki se jo še zlasti veselite?
Najbolj pravzaprav spremljam tehnologijo, ki prihaja v avtomobile, tehnološki napredek nasploh, seveda pa ne moremo mimo dejstva, kako sta povezana virtualna resničnost in 5G. Verjamem, da mora ta tehnologija čim prej priti v naše avtomobile, še zlasti če želimo avtomobile, ki bodo celotno pot vozili sami. Je pa to dvorezen meč, saj nasprotujem preveliki količini sevanja. Narava nima ščita pred tem, prav tako tudi ne človek. Posledično lagodje in udobje, ki ga prinaša elektrifikacija vozil, pomeni neizogibno izpostavljanje sevanju, s čimer bomo še bolj škodili sebi in okolju.
Bencin ali elektrika?
Imam prijatelje, ki vozijo Tesle, potem pa jih poslušam, kako na destinaciji po več ur polnijo avtomobile z elektriko, kar se mi zdi nekako tragikomično. Kljub temu pa sta mi všeč tako bencin kot elektrika, še zlasti če pomislim na bratovega hibrida, ki me je zelo navdušil. Elektrika je namreč v osnovi v redu, vendar me moti kratek doseg, nezmogljive baterije, zaradi česar še vedno ne verjamem, da bi lahko z nekim avtomobilom pri polni hitrosti naenkrat prevozila več 100 kilometrov, ne da bi imela na zadnjih sedežih recimo tri 100-kilogramske baterije. Hibrid je tako zame popolna izbira. Ali pa plin, ki ga že uporabljam. Ko bom kupovala nov in moderen avto, pa bom pozorna na to, kaj omogoča tehnologija in je hkrati cenovno dostopno.
Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"