V času nastanka je veljal za najhitrejši avtomobil na svetu, finančne težave pa so mu preprečile, da bi doživel pravo proizvodnjo.
Številni so avtomobilski projekti, ki na papirju napovedujejo revolucijo, nato pa neslavno končajo na smetišču zgodovine, še preden pride prvi primerek na cesto. A ne Cizeta V16T. Revolucionarni športnik je namreč dejansko zaživel v le nekaj primerkih, žal pa nikoli ni prodrl v ospredje, čeprav bi si tega zagotovo zaslužil. Če ne zaradi drugega že zaradi svojega porekla. Nenazadnje gre po mnenju številnih za pravega naslednika Lamborghini Countacha, hkrati pa za utelešenje blišča 80. let.
Cizeta V16T je 'potomec' dveh velikanov svojega posla, Claudia Zampollija in Giorgia Moroderja. Prvi velja za nekdanjega testnega voznika znamke Lamborghini, ki je leta 1980 zapustil domačo Italijo in rojstno mesto Modena ter se odpravil v Los Angeles, kjer si je hitro ustvaril ime enega najboljših mehanikov in prodajalcev italijanskih športnih avtomobilov. K njemu je hodila vsa filmska in glasbena smetana, med njimi tudi skladatelj Giorgio Moroder, eden izmed velikanov in pionirjev elektronske glasbe.
Čeprav je posel tekel dobro, Zampolliju to ni bilo dovolj, zato se je odločil uresničiti svoje sanje in izdelati najhitrejši in najbolj dodelan avtomobil na svetu – klišejsko, a imel je dovolj znanja in povezav, da to lahko tudi izpeljal. Ne pa tudi sredstev. Prav tu pa mu je na pomoč priskočil Moroder, prav tako velik avtomobilski navdušenec, ki je postal 50-odstotni lastnik novega podjetja.
Združen cvet italijanskih inženirjev
Zampolli je na kup zbral najboljše može, ki jih je našel, večinoma nekdanje sodelavce iz časov, ko je delal za Lamborghini. Med njimi je bil Oliviero Pedrazzi, glavni inženir, ki je skrbel za razvoj motorjev, Achille Bevini in Ianose Bronzatti sta skrbela za razvoj krom-molbidne šasije cevne zasnove in vzmetenje, Marcello Gandini pa je skrbel za obliko. Gandini je sicer nadel podobo tudi Lamborghini Diablu, za Cizeto V16T pa je uporabil prepoznaven sprednji del z dvema paroma dvižnih luči, ki so ga pri Chryslerju, takratnemu novemu lastniku Lamborghinija zavrnili kot preveč radikalnega.
Novi superšportnik je tako prinesel radikalno podobo, še bolj radikalna pa je bila motorna zasnova. Pod motornim pokrovom (ki se je odpiral v nasprotno smer vožnje) se je namreč skrival prečno postavljen šestlitrski 16-valjni bencinski motor, ki je proizvedel za tiste čase izjemnih 540-'konjev' ali 397 kilovatov moči. Marsikdo je ob tem pomislil, da je Zampolli zgolj združil dva osemvaljnika iz Lamborghini Uracca, a to ne drži. Čeprav naj bi si z omenjenim avtomobilom res delil nekaj motornih komponent, pa je bil agregat sestavljen iz enega kosa kovine, na sredino pa je bil nato postavljen petstopenjski ročni menjalnik.
Častitljivo poreklo športnika pa se tu še ne konča. V svoji maniri je Zampolli izdelavo prvega primerka zaupal Giancarlu Guerri, avtorju legendarnega Ferrarija 250 GTO in človeku, ki je pomagal ustvariti prve primerke Lamborghini Countacha. Proizvodnja je sicer potekala v Italiji.
Navkljub visokim pričakovanjem pa novi športnik ni razočaral. Ob vsem udobju, ki ga je premogel je namreč po zaslugi aerodinamičnega dizajna in zmogljivega motorja dosegel najvišjo hitrost kar 328 kilometrov na uro – več kot katerikoli serijski avtomobil. Temu primerna je bila seveda tudi cena. Zanj je bilo namreč potrebno odšteti kar 650.000 takratnih ameriških dolarjev, kljub temu pa je 14 kupcev vplačalo aro v višini 100.000 dolarjev, med njimi tudi brunejska kraljeva družina, ki ima v lasti eno izmed največjih in najbolj atraktivnih avtomobilskih zbirk na svetu.
Žal pa so kmalu za tem nastopile težave. Moroder je namreč kmalu prekinil sodelovanje, podjetje Cizeta-Moroder (sedaj le še Cizeta) pa je zapadlo v finančno krizo in čeprav so bili proizvodni načrti že v osnovi nizki (izdelali naj bi le nekaj 10 vozil na leto, kar pa bi bilo dovolj za obstoj znamke), jim ciljev ni uspelo doseči. Do leta 1995 je tako nastalo le devet ali 12 vozil (različni viri navajajo eno izmed veh številk).
Navkljub neslavnemu koncu pa Zampolli nikoli ni opustil sanj, da bi Cizetta V16T zaživela. Leta 2006 je tako znova obudil izdelavo novih vozil, a le po naročilu, pri čemer pa naj od tedaj ne delavnice v ZDA ne bi zapustil niti en avtomobil. In očitno ga tudi ne bo. Claudio Zampolli je namreč pred dnevi, šestega julija umrl na svojem domu v starosti 82 let.
Naročen, a nikoli dostavljen
In kaj se je zgodilo s čisto prvim avtomobilom s številko šasije 101, ki ga je Zampolli izdelal za brunejsko kraljevo družino? Zgodba je vsekakor zanimiva. Avtomobil je namreč v njihovem imenu kupilo znano podjetje za preprodajo novih vozil iz Singapurja, Hong Seh Motors, a ga ni nato nikoli dostavilo stranki.
Namesto tega je vozilo z manj kot 1.000 prevoženimi kilometri leta 1993 po množici predstavitev, vključno s predstavitvijo na ženevskem avtomobilskem salonu marca leta 1993 končalo v prostorih singapurskega podjetja, kjer je preživelo več 25 let. Avtomobil je nato po dolgih pogajanjih leta 2020 kupilo ameriško podjetje Curated iz Miamija, specializirano za vozila znamke Lamborghini in ga obnovilo v tovarniško stanje, nato pa novembra lani za neznano vsoto prodalo anonimnemu ameriškemu ljubotelju.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja