Ste že kdaj pomislili na to, da bi na svoj avtomobil nataknili dirkaške pnevmatike? Na to in še nekatera druga vprašanja, povezana za avtomobilskimi ter dirkaškimi pnevmatikami, so nam pomagali odgovoriti v podjetju Goodyear.
Letošnja sezona avtomobilskega (in motociklističnega) dirkanja bo, kot kaže, vsaj močno okrnjena, če ne celo v celoti odpovedana. A to nikakor ne pomeni, da bodo brez dela ostali inženirji in podjetja, ki pomagajo dirkalnikom do tega, da dosegajo kar najboljše rezultate, hkrati pa so tudi varni. Pomemben faktor pri tem brez dvoma igrajo tudi dirkalne pnevmatike.
Znamka Goodyear velja za eno izmed bolj prepoznavnih imen v avtomobilski in gumarski industriji, saj so svoj čas z gumami opremljali tudi dirkalnike formule 1, še danes pa so dejavni v različnih drugih serijah avtomobilskega dirkanja. O razlikah med cestnimi in dirkalnimi pnevmatikami smo se pogovarjali s Sebastienom Montetom, vodjo motociklizma/motošporta na področju razvoja potniških pnevmatik v regiji Goodyear EMEA.
Koliko imajo skupnega klasične avtomobilske pnevmatike in recimo dirkalne pnevmatike serije Formula 1? Kaj pa recimo pnevmatike namenjene za reli?
Skupen jim je osnovni namen pnevmatik, in sicer, da nosijo določeno obremenitev. Pri pnevmatikah za osebne avtomobile je glavna obremenitev, ki jo nosijo, vertikalna obremenitev, saj pnevmatike za vsakdanjo uporabo niso izpostavljene skrajnim razmeram. Dirkalne pnevmatike pa so izpostavljene skrajnim razmeram uporabe, saj so obremenjene vertikalno, bočno in vzdolžno. Kordno ogrodje oz. karkasa in porazdelitev togosti sta zato drugačna. Razlike so opazne tudi med različnimi dirkalnimi kategorijami. Pri dirkah formule 1 ali drugih cestnih dirkalnikih je velika razlika v obremenitvi (vertikalni in bočni), in sicer zaradi aerodinamike avtomobila. Pri reliju je aerodinamika manj pomembna, treba pa je biti kos skokom, zato je nadvse pomembna vertikalna togost (in skladnost s predpisi).
Obstaja morda kakšna podobnost med dirkalnimi pnevmatikami in pnevmatikami za športne avtomobile visokega cenovnega razreda?
Glede na zgoraj navedeno lahko vidimo, da je kar nekaj podobnosti, saj v njihovi glavni funkciji ni prav veliko razlik. Zato dostikrat najdemo enake ali podobne ojačitve (karkasa ali pas) in tudi podobno tehnologijo zmesi za tekalno plast.
Kako dolgo poteka razvoj nove cestne in kako dolgo razvoj nove dirkalne pnevmatike? So finančni vložki primerljivi?
Vse je zelo odvisno od programa. Pri cestnih pnevmatikah lahko razvoj z lahkoto traja od 18 do 36 mesecev in tudi več. Pri dirkalnih pnevmatikah je zelo odvisno, za katero kategorijo gre in kakšne so izkušnje na tem področju. Za dirke nekatere pnevmatike razvijemo v manj kot šestih mesecih, nekatere pa zahtevajo več kot dve leti.
Kar zadeva finančni del, je težko reči. Precej je odvisno od tega, kaj kdo upošteva, veliko pa tudi od programa. Na splošno so dirkalne pnevmatike dražje, zato bi bil lahko za izdelavo istega števila prototipov dirkalni program precej dražji. Ker pa razvoj cestnih pnevmatik običajno traja dlje, se morda na koncu stroški izenačijo.
Vključiti je treba seveda še stroške testiranja. Kar zadeva notranje testiranje, so za cestne pnevmatike zakonsko predpisani testi, ki jih je treba nujno izvesti. Pri dirkalnih pnevmatikah pa imamo svoje lastne postopke. Glede na vse so stroški precej podobni. Zunanje testiranje pa se lahko zelo razlikuje. Potrebno je upoštevati, da pnevmatika pred prihodom na trg prestane nešteto ur testiranja in preizkusov.
Teoretično: kako bi se po vaših pričakovanjih dirkalna pnevmatika obnesla v vsakdanjem prometu in obratno – avtomobilska pnevmatika na dirkališču?
Osebno bi raje vozil s cestno pnevmatiko po dirkalni stezi kot obratno. Cestne pnevmatike imajo DNK, zaradi katerega so zelo predvidljive in progresivne. Na dirkalni stezi bi bilo mejno zmogljivost “lahko” nadzorovati. Dirkalna pnevmatika pa se po drugi strani na cesti ne bi mogla nikoli toliko ogreti, da bi zmes tekalne plasti lahko opravila svojo funkcijo. Bodisi bi bil oprijem dober le nekaj kilometrov, potem pa bi tekalna plast začela razpadati na koščke, ali pa sploh ne bi bilo nobenega oprijema in avto bi pristal v varnostni ograji!
Mimogrede: sodobne cestne pnevmatike bi na dirkalni stezi zmogle več, kot bi od njih zahtevala večina običajnih voznikov.
Kakšna je razlika v zgradbi pnevmatike? Kako si sledijo plasti in kateri materiali se uporabljajo pri eni in drugi vrsti pnevmatike?
Zaradi zaupnosti podatkov pri tem vprašanju ne morem ravno veliko razkriti, v osnovi pa imata obe pnevmatiki iste glavne komponente – karkaso + pas + tekalno plast. Kompleksnost in tip vseh treh sklopov se od pnevmatike do pnevmatike razlikuje. Običajno imajo dirkalne pnevmatike bolj zapleteno karkaso in pasove (več komponent in bolj eksotične komponente). Obenem je treba upoštevati, da mora biti cestna pnevmatika precej bolj trpežna od dirkalne. Čeprav lahko dirkalne pnevmatike znamk Goodyear in Dunlop v Le Mansu prevozijo tudi petkrat večjo razdaljo med postanki za menjavo, to še vedno predstavlja zelo malo prevoženih kilometrov v primerjavi s cestnimi pnevmatikami, ki lahko prevozijo več kot 30.000 kilometrov.
Na splošno pa je lahko proizvodni proces oz. zaporedje zelo podobno, vsaj kar zadeva zaporedje, v katerem se ti trije sklopi sestavljajo.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem