Uroš Umek, bolj znan pod umetniškim imenom DJ Umek, je eden redkih slovenskih glasbenikov, ki so se uspeli uveljaviti tudi izven slovenskih meja. In čeprav pionir slovenske tehno glasbe zaradi svojega poklica pogosto potuje, razdalje le redko premaguje z avtomobili.
Še več, vozniških izpit je opravil šele po poroki, na pobudo soproge. Kljub temu le redko sede za volan, večkrat na zadnji sedež taksija. Nič manjkrat na letalo. Kilometre na Hvaru, kjer preživi lep del leta, premaguje z barvito Vespo, pred časom pa je opravil celo izpit za čoln.
Mi za začetek zaupate, katero je vaše glavno sredstvo transporta? S čim najpogosteje premagujete razdalje?
Največ s taksijem, no, v resnici kar z letalom. Običajno se s taksijem pripeljem do letališča, potem pa naprej z letalom, na cilju pa se zgodba ponovi. Nisem stereotipen moški, navdušen nad avtomobili. V resnici je ravno obratno.
Imam Vespo, ki sem jo kupil predvsem iz potrebe po tem, da se lahko nemoteno premikam po Hvaru. Pa tudi zato, ker mi je bila res všeč.
Vespa je moja, avtomobila pa v resnici sploh nimam.
S soprogo si deliva družinski avtomobil, a ga uporabljam precej manj kot ona. Največ časa preživim v domačem studiu, zato se na dnevni bazi le malo premikam naokrog. Niti ne vidim smisla v tem, da bi imel svoj avtomobil, če ga v resnici niti ne potrebujem. Le jemal bi mi prostor, da ne govorim o vsem nepotrebnem onesnaževanju.
Če se ustaviva pri taksijih. Kakšne so vaše dosedanje izkušnje?
Raznovrstne. (smeh) Vse od vrhunskih do tistih, ki niso omembe vredne. Taksi mi predstavlja odlično alternativo avtomobilu. Sploh Uber je postavil dober higienski minimum, saj lahko oceniš voznika, kar predstavlja veliko prednost za uporabnika storitve kot takega.
Kako pa je z opremo? Kaj vse »tovorite s sabo«?
Za potrebe posla potrebujem le ključek in slušalke. Prvega imam kar v žepu, druge pa v rokah. Za vse drugo poskrbijo v klubu, kjer gostujem.
View this post on Instagram
Se vam je doslej na zadnjem sedežu taksija zgodilo kaj nenavadnega?
Uh, marsikaj. Med vožnjo s taksijem po Madagaskarju se je voznik vsakih nekaj sto metrov ustavil, prijel za plastenko bencina, naredil požirek in pljunil na eno izmed komponent motorja. Tako smo se lahko vozili še nadaljnjih nekaj sto metrov. Nenavaden način za varčevanje bencina!
A to nima nikakršne zveze s taksisti po Evropi. Tu je drugače.
Uber je avtomobile praktično spremenil v trafike na štirih kolesih, saj ti vozniki ponujajo vse, od žvečilk do pijače. Vse, da bi dobili še nekaj napitnine in kar se da dobro oceno. Bizarno, ampak priročno za uporabnika.
Zasledila sem, da ste vozniški izpit naredili precej pozno. Če se ne motim, šele po poroki. Je res?
Tako je, izpit sem naredil pred dvema letoma in pol.
Iskreno si je Senka (op. soproga) precej bolj želela, da naredim izpit kot jaz.
Vse odtlej le malo uporabljam avto. (smeh)
Kaj pa vam je pri izpitu predstavljalo največji izziv?
V bistvu je bilo kar malo hecno, ko spoznaš, da so vsi za pol mlajši od tebe. (smeh) Bil sem daleč najstarejši na izpitu.
Pa so vas ti mladci prepoznali?
Seveda. Hecno! Sploh potem, ko sem se na varno vožnjo pripeljal z ženinim avtomobilom. Pa so me vsi spraševali o konjih, meni pa se o tem niti sanjalo ni. (smeh)
Vaša soproga mi je prišepnila, da vas avtomobili ne zanimajo preveč. Da ste pri tem precej netipičen predstavnik svojega spola. Mi lahko natančneje pojasnite svoj odnos do jeklenih konjičkov?
Hja, avtomobili so videti super, ampak me ne fascinirajo preveč. Sploh ne, kar se hitrosti tiče. Verjamem, da kaj hitreje, kot pritiče omejitvam, ne moreš voziti.
Avtomobile dojemam predvsem skozi dizajn in udobje. Se pa veselim obdobja, ko bodo vozila v celoti postala avtonomna in se bodo vozila sama od sebe, mi pa bomo medtem lahko igrali karte. Takšne so tudi smernice za prihodnost.
View this post on Instagram
Saj vem, marsikdo se bo obregnil ob moje besede, ma, vožnja je iztrošena zadeva. Naša varnost na cesti je odvisna od nešteto faktorjev. Od tega, kdo je za volanom sosednjega avtomobila, kako izčrpan je, kako suveren …
Prav zato avtomobili niti najmanj niso varni. Kot otrok sem se precej bolj zanimal za avtomobile, pa še to sem gledal predvsem na števec. Imam pa svojo najljubšo znamko …
Res? Katero?
Moja soproga prisega na Porscheje, meni pa so ljubši Audiji. Rad imam avtomobile večjih dimenzij, tudi z vidika udobja. V majhnih se hitro počutim klavstrofobično. (smeh)
Kaj sicer vozite?
V najini garaži je Porsche Macan. Tudi Porscheji so mi namreč zelo všeč.
Torej imate kakšno šibko točko tudi za starodobnike?
Ja, 911, to pozna pa še tak nepoznavalec avtomobilov, kot sem jaz. Ta avtomobil sem občudoval že v otroških letih, saj je bil velika redkost na naših cestah. Res je raketa!
Pa še en starodobnik mi pride na pamet, DeLorean, predvsem po zaslugi filma Nazaj v prihodnost. Sem ljubitelj znanstvene fantastike, zato sem si o tem vozilu ogledal kar dokumentarni film.
Kako blizu pa so vam električna vozila?
Blazno! Upam, da se bodo avtomobili čim prej vozili na elektriko in bodo avtonomni. Saj vem, tudi elektrika ni poceni in upam, da bo to mogoče rešiti tako, ne da bi cene poletele v nebo in da bi tudi elektrika kot vir energije postala umazana.
Podpiram prihodnost, ki bo čim bolj čista in varna, tudi če to pomeni, da bo treba žrtvovati zvok.
Jasno mi je, da nekaterim to veliko pomeni, meni žal ne. Ne razumem ljudi, ki s svojimi avtomobili zbudijo celo sosesko, le da bi jih vsi po vrsti opazili. Zanimivo, pred časom sem se odzval povabilu na sestanek s Tušek cars, kjer so iskali zvok za njihov električni avtomobil.
Električni avtomobili so namreč zelo tihi in kot taki nevarni za pešce. Vedno več proizvajalcev električnih avtomobilov tako za pomoč poprosi izdelovalce zvokov. Nad Tuškovimi avtomobili sem bil resnično navdušen, pa to zame ni samoumevno.
Tudi motorji vas kaj dosti ne mikajo, pa vas je Vespa vseeno prepričala.
Res je. Po Hvaru se je brez motorja skorajda nemogoče premikati. Avtomobila res ne potrebujem, zato pa sem pogosto uporabljal Senkino Vespo.
»Fajn je tole, komot bi eno tako imel še v Ljubljani,« sem si rekel. Pa sem se odločil za nakup. Po zaslugi Pleško Motors sem dobil točno tako, kot sem jo želel.
V oči mi je namreč padla izvedba ameriškega oblikovalca Seana Wotherspoona, ki jo je naredil v sodelovanju z Vespo. Čisto v njegovem slogu je!
Vaša izbira je precej barvita.
Res je, to so Wotherspoonove značilne barve. Uporablja svojevrstne mešanice barv in prav takšna je tudi Vespa. Že njegove superge so mi bile noro všeč, zato sem bil, ko sem naletel nanjo, še toliko bolj navdušen.
Glede na to, da velik del leta preživite na hrvaškem otoku Hvar, tudi odločitev o izpitu za čoln ni nenavadna.
Res je. Čoln ti na Hvaru lahko pride še kako prav. Da bi lahko kam odšel tudi brez skiperja in si privoščil nekaj svobode, sem se odločil, da naredim izpit. Okrog Hvara je kopica manjših otočkov, s čudovitimi plažami in čoln ti omogoča, da si, kolikor je le mogoče, mobilen.
Preberite si še: To so superšportni avtomobili, ki jih vsakodnevno vozijo te zvezde F1
Za začetek bo dovolj že gumenjak, potem pa bomo videli, če bo preraslo v kaj bolj resnega. Če se kaj dobro poznam, po tem ne bo potrebe.
View this post on Instagram
Ste izpit naredili na Hrvaškem?
Tako je.
Kaj pa vam je bilo med pridobivanjem izpita najtežje?
Hecno se mi zdi, da človek že s tehničnim znanjem dobi izpit. V bistvu te vržejo v čoln, potem pa vozi. Praktičen del je po mojem mišljenju neprimerljivo bolj pomemben in ti pride precej bolj prav.
Za manjše čolne kaj veliko navtičnega znanja v resnici ne potrebuješ. Recimo, pozabijo pa te naučiti kako se zasidrati bočno, kar ti v praksi vzame kar nekaj časa.
Že res, da je pri avtomobilu precej več kontaktov, medtem ko imaš v čolnu dosti več manevrskega prostora, pa vendar bi bilo hecno, če bi vozniški izpit naredil kar brez prakse.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja