Tik pred koncem minulega leta je bil prodan zadnji v Sloveniji. Zadnji Citroënov čistokrvni predstavnik iz razreda velikoprostorcev. Citroën C4 Picasso oziroma Grand Spacetourer. No, Citroën in tudi drugi proizvajalci sicer ponujajo nekakšne avtomobilske alternative, a med kupci je gotovo tudi mnogo takih, ki bodo udobne limuzinske velikoprostorce še kako pogrešali.
V avtomobilskem svetu sta trend in moda že od nekdaj zelo pomembna prodajna dejavnika. Vse od začetka osemdesetih let, ko so se začeli nekoliko intenzivneje razvijati novi avtomobilski razredi, so se kupci navduševali nad novostmi in avtomobilskimi lastnostmi, ki jih največkrat sploh niso zares potrebovali. Če so bili v sedemdesetih in osemdesetih letih na pohodu karavani in če je večina pozornosti v zadnjih desetih ali morda petnajstih letih posvečena vozilom SUV ter številnim variacijam te tematike, so devetdeseta leta nedvomno najbolj zaznamovali velikoprostorci (nekateri jim pravijo tudi enoprostorci).
Avtomobilski razred, ki ga bodo mnogi pogrešali
Če na avtomobil in njegovo uporabnost pogledam skozi prizmo dejstev, pravzaprav zelo težko razumem vse večjo priljubljenost različnih križancev, ki z izjemo nekoliko robustnejše zunanje podobe (z redkimi izjemami) v resnici v ničemer ne prekašajo modelov iz drugih avtomobilskih razredov. Prostornost, uporabnost, praktičnost in ekonomičnost namreč niso vrline, s katerimi bi modeli SUV na kakršen koli način prekašali enoprostorce. Mnogi – sploh tisti, ki potrebujejo zelo prostoren, skoraj limuzinsko udoben in hkrati tudi z vidika voznih lastnosti spodoben avtomobil – so to že ali pa še bodo ugotovili. Če ne prej, takrat, ko bodo svojega enoprostorca zamenjali za danes tako zelo opevanega križanca.
Ker tokrat pišem o velikoprostorcu, je vsekakor prav, da vsaj do neke mere polaskam Citroënu. Sicer ne zato, ker bi bil na evropskih tleh prvi ali najboljši proizvajalec tovrstnih modelov, pač pa zato, ker je tako kot prej v drugih segmentih, tudi v tem razredu izvedel pomembne pionirske rešitve in variacije na temo tega avtomobilskega razreda. Citroën je v svet klasičnih enoprostorcev prvič vstopil leta 1994, ko so lansirali model Evasion. Sedem sedežev in drsna bočna vrata so bili v tistem času magnet za kupce (do leta 2002 so prodali 120.000 Evasionov), a Citroën na žalost v tej zgodbi ni nastopil popolnoma sam. Veliki preboj med najbolj uspešne proizvajalce velikoprostorcev se mu je posrečil šele leta 1999, ko je med kupce poslal model Xsara Picasso. V samo štirih letih je oblikovno nekoliko nenavaden Picasso prepričal kar 1.760.000 kupcev. Vzporedno z njim se je proizvajal tudi naslednik Evasiona z oznako C8, zanj pa se je odločilo nekaj več kot 150.000 kupcev.
Prevladujejo dobre lastnosti, a ni vseeno, katerega izberete
Z več kot dvema milijonoma prodanih velikoprostorcev je Citroën pridobil vse potrebne izkušnje in seveda tudi ogromno bazo kupcev, da so se samozavestno spustili v razvoj povsem novega modela, ki je imel nalogo združiti vse dobre lastnosti modelov C8 in Picasso. Naslednika, izdelanega na platformi modela PF2 (Peugeot 307, Citroën C4) in po prenovi na platformi EMP2 (Peugeot 308, Citroën C6), so izdelovali vse do minulega julija, zanj pa se je odločilo več kot milijon kupcev. Kupci so lahko izbirali med manjšim petsedežnikom ter dvanajst centimetrov daljšim modelom s sedmimi sedeži. Ti avtomobili so skozi svojo življenjsko dobo nosili različna imena, zato naj vas pri iskanju rabljenega to pretirano ne moti. Prvi modeli so nosili oznako C4 Picasso in Grand C4 Picasso, po zadnji osvežitvi leta 2018 pa so se imenovali C4 Spacetourer in Grand C4 Spacetourer.
Kakor koli se bo pač imenoval vaš novi rabljeni veliki C4, v vsakem primeru boste na dvorišče zapeljali avtomobil, ki ga zaznamuje nekaj zelo cenjenih lastnosti. Preglednost, prostornost, prilagodljivost, bogata oprema in lepa ter zelo skladna zunanja podoba. Daleč v streho razpotegnjeno vetrobransko steklo v kombinaciji s panoramsko streho ter velika bočna stekla tako pri vozniku kot pri potnikih v vseh treh vrstah vzbujajo občutek izredne prostornosti in zračnosti, zato je vožnja s tem avtomobilom zelo prijetna. Pri izvedenkah z boljšimi nivoji opreme pa lahko računate tudi na udobje, ki ga zagotavlja hidropnevmatsko vzmetena zadnja prema. Ta se je pred nekaj leti na žalost ljubiteljev znamke poslovila iz ponudbe, zato je to tudi eden zadnjih Citroënov s tem slavnim in legendarnim vzmetenjem.
Panoramski pogled iz kabine – velike steklene površine pripomorejo k odlični preglednosti na vse strani.
Nikakor pa ni vseeno, kako se bo imenoval vaš C4, če spadate med tiste, ki si poleg vsega naštetega želite tudi solidne vozne lastnosti. Razlika med starejšimi različicami s platformo PF2 in novejšo EMP2 je namreč izjemna. Medtem ko je starejša platforma (do letnika 2013) splošno znana po tem, da se z veliko težavo kosa z relativno zajetno maso vozila, novejša platforma na cesti ponuja povsem drugačno in bistveno bolj suvereno doživetje. No, tudi sicer bi vam priporočal izbiro novejšega modela (od letnika 2013 naprej), saj so ti v primerjavi s starejšimi bistveno boljši. Odpravili so številne manjše napake, izboljšali so materiale v notranjosti, manj težav pa je tudi z mehaniko in elektroniko.
Eden najbolj zanesljivih Citroënov – če ni avtomatik!
Čeprav se velikih Citroënov drži sloves, da je z njimi vse narobe, pa statistične analize kažejo, da je C4 Spacetourer zanesljiv avtomobil, predvsem pa najbolj zanesljiv Citroën, če seveda izvzamem vselej neproblematične malčke. Za bencinske motorje prve generacije velja, da so zelo zanesljivi, vendar so hkrati tudi zelo redki. Pri dizelskem motorju 1,6 HDI pa velja biti pozoren na morebitno žvižganje turbine. Če boste pri pospeševanju slišali glasen žvižg, potem računajte, da boste v roku 30.000 kilometrov menjali turbino. Pri novejših modelih so težave s turbino odpravili, so se pa pri tistih, ki večinoma vozijo z nizkimi vrtljaji, pojavile pogoste težave z dvomasnim vztrajnikom.
Bogat, a včasih problematičen kokpit.
Obema generacijama so skupne tudi manjše težave z elektroniko, pri čemer mislim predvsem na odzivnost zaslonov na dotik. Glede elektronike so starejši modeli sicer v manjši prednosti, saj se pri novejših (ki imajo resda tudi precej več naprednejše opreme) pogosto pojavljajo težave pri delovanju smernih žarometov (ki svetijo v smeri ovinka), sistemom Start&Stop, sistemom brezstičnega ključa in drugimi sodobnimi dobrotami. Marsikatero od omenjenih težav je mogoče rešiti z reprogramiranjem kontrolnih modulov, vsekakor pa se pred nakupom prepričajte, da je bil avtomobil vsaj do konca leta 2016 servisiran na pooblaščenem servisu. Do takrat so namreč opravili veliko vpoklicev, ki marsikatero od omenjenih in tudi nekaterih drugih težav v celoti odpravijo. Tik pred koncem pa še slaba novica za ljubitelje avtomatskih menjalnikov. Ti so namreč robotizirani (in ne klasični avtomatski menjalniki), vendar pri robotizaciji niso bili preveč uspešni. Starejšim modelom se je zaradi številnih težav bolje izogniti, pri novejših pa je mogoče marsikaj rešiti z reprogramiranjem. Nekoliko bolj mirni pa ste lahko, če se ozirate po najnovejših modelih, kamor so vgrajeni menjalniki z japonskim pretvornikom navora, ki kakšnih resnih težav še niso pokazali. Torej, če je avtomatski menjalnik pogoj, se pred nakupom obvezno posvetujte s tistim mehanikom, ki ima Citroëne v malem prstu.
Glede na to, da je bilo samo na našem trgu prodanih več kot 3500 teh avtomobilov, prodajalci pa so iz tujine uvozili tudi mnogo rabljenih, je jasno, da je ponudba rabljenih zelo pestra. Za zelo solidne modele prve generacije boste morali odšteti okoli pet tisočakov, ponudba novejših modelov pa se začne pri približno osmih tisočakih. Če bi želeli še dodatno tretjo vrsto sedežev, boste morali za podaljšane različice odšteti še kakšnega tisočaka več.
V današnjih časih, ko so avtomobilski trendi v slogu modelov SUV že prav dolgočasni, je kupiti enoprostorca (ali pravilneje: velikoprostorca) pravzaprav »statement«. Z nakupom boste znancem in okolici dokazali, da niste eden tistih, ki jih je mogoče mimogrede speljati na modne »limance«. In če bo kdo podvomil o smotrnosti vaše odločitve, mu boste svoj prav zlahka dokazali s povsem običajnim – metrom.
Priporočamo
Bencinski motor 1,2 PureTech
Dizelski motor 2,0 HDI
Tehnični podatki
Mere (dolžina/širina/višina/teža) 4470–4600 mm/1830 mm/1690 mm/1500–1680 kg
| Motor | Gorivo | Valji | Prostornina cm3 | Moč kW (KM) | Navor Nm |
| 1,6 HDI | dizel | 4 | 1.560 | 82 (112) | 270 |
| 2,0 HDI 150 | dizel | 4 | 1.997 | 110 (150) | 340 |
| 2,0 HDI 163 | dizel | 4 | 1.997 | 120 (163) | 400 |
| 1,2 Pure Tech | bencin | 3 | 1.199 | 96 (131) | 230 |
| 1,6 VTI | bencin | 4 | 1.598 | 88 (120) | 160 |
Seznam pogostih okvar
| Vrsta okvare | Modeli, pri katerih se okvara pogosto pojavi |
| Okvara dvomasnih vztrajnikov | Modeli 1,6 HDI |
| Okvara turbine | Modeli 1,6 HDI |
| Neodzivnost zaslonov na dotik | Vsi modeli, predvsem starejši |
| Napake avtomatskega menjalnika | Modeli do letnika 2016 |
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol