Renaul Espace F1 je spisal eno najbolj legendarnih avtomobilskih zgodb devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Leta 1994 bb deseti obletnici modela Espace Renault ni pripravil le jubilejne posebne serije, temveč enega najbolj nepozabnih avtomobilskih eksperimentov devetdesetih, ko so bili časi do športnih avtomobilov precej bolj prijazni. Espace F1 je bil hkrati marketinška provokacija, inženirski manifest in dokaz, da lahko tudi družinski enoprostorec za trenutek postane nekaj, kar s praktičnostjo nima več veliko skupnega.
V avtomobilski zgodovini je malo projektov, ki so tako neposredno napadli zdravo pamet kot Renault Espace F1. Na prvi pogled je deloval kot ekstremno razširjen in aerodinamično izostren Espace druge generacije, v resnici pa je šlo za precej bolj radikalno stvar. Renault ga je razvil skupaj z Matro in Williamsom, javnost pa ga je prvič spoznala na pariškem avtomobilskem salonu leta 1994. Leto pozneje je sledila še vozna različica, ki je na stezi v Magny-Coursu dvigabitirala z Alainom Prostom za volanom.
Od marketinške ideje do inženirskega podviga
Izhodišče je bilo na papirju preprosto. Espace je praznoval desetletje od začetka prodaje, Renault pa je v istem obdobju užival velik ugled zaradi sodelovanja z Williamsom v formuli 1. Toda tisto, kar bi se lahko končalo kot običajen salonski trik, je hitro preraslo v projekt brez zavor. Renault ni želel narediti le športnejšega Espaca, temveč enoprostorec, ki bi dejansko vsebovač tehnologijo formule 1. Prav zato je Espace F1 že v izhodišču nastajal kot enkraten avtomobil, ne kot napoved serijskega modela.
To je tudi razlog, da Espace F1 ni bil “predelan Espace” v klasičnem pomenu besede. Uradni Renaultovi podatki govorijo o karbonski šasiji in s karbonskimi vlakni ojačani karoseriji, kar jasno pokaže, da je šlo za popolno tehnično reinterpretacijo, ne za preprosto menjavo motorja. Silhueta je sicer ostala zvesta serijskemu Espaceu, toda pod površjem je bil avtomobil mnogo bliže dirkalniku kot družinskemu prevozniku.
Espace le po obliki, F1 po vsebini
V osrčju projekta je bil 3,5-litrski V10 Renault RS5 s 40 ventili, identičen motorju, ki je poganjal Williams FW15C. Renaultovi uradni viri se pri deklarirani moči nekoliko razlikujejo, saj omenjajo približno 780 oziroma 800 KM, a bistvo ostaja enako - Espace F1 je imel v sredini vozila nameščen pravi motor formule 1. To je povsem spremenilo logiko avtomobila. Enoprostorec, zasnovan kot simbol družinske uporabnosti, je postal stroj, katerega celotna identiteta se je vrtela okoli zmogljivosti, zvoka in spektakla.
V notranjosti so bili štirje školjkasti sedeži, med zadnjima sedežema pa je bil pod prozornim pokrovom razkrit V10. Armaturna plošča, sredinska konzola in obloge vrat so bile iz ogljikovih vlaken, instrumenti pa so sledili Williamsovi formuli 1. Tudi volan z integriranimi stikali za prestavljanje ni skrival svojega dirkaškega izvora. Espace F1 je bil zato v kabini skoraj še bolj radikalen kot zunaj, voznik in potniki niso sedeli v hitrem limuzinskem kombiju, ampak v nečem, kar je le nosilo njegovo obliko.
Fascinanten projekt brez kompromisov
Najbolj fascinantno pri Espaceu F1 je, kako dosledno je bil projekt pripravljen. Renault, Matra in Williams niso poskušali ustvariti iluzije formule 1, temveč so jo dejansko presadili v karoserijo enoprostorca. Posebni odbijači, velikanski zračni kanali, razširjen trup in markanten zadnji spojler niso bili le oblikovni teater, temveč nujen del avtomobila, ki je moral obvladovati toploto, pretok zraka in stabilnost pri hitrostih, o kakršnih v običajnem Espaceu ni bilo mogoče niti sanjati.
Številke so danes še vedno osupljive. Renault je za Espace F1 navajal pospešek od 0 do 100 km/h v 2,8 sekunde in največjo hitrost okoli 310 km/h. To sta vrednosti, ki bi bili impresivni tudi za marsikateri sodobni superšportnik, kaj šele za vozilo z osnovno silhueto družinskega enoprostorca.
In postal je legenda
Espace F1 nikoli ni bil mišljen kot serijski avtomobil in prav zato je ostal čist izraz neke avtomobilske dobe. Nastal je v času, ko so si znamke še upale ustvariti nekaj povsem iracionalnega samo zato, da pokažejo širino svojega znanja in samozavesti. Renault pri tem ni ostal pri maketi: vozni primerek je dejansko zapeljal na stezo, za volanom pa je sedel Alain Prost. To je tisto kar Espace F1 loči od večine pozabljenih konceptov — ni ostal ideja, postal je realnost.
In prav zato je danes Renault Espace F1 več kot le zabavna opomba v zgodovini modela Espace. Je opomnik na čas, ko je avtomobilska industrija še znala biti igriva, drzna in popolnoma neracionalna. Družinski van z motorjem formule 1 se sliši kot slaba šala, a Espace F1 je dokaz, da se včasih prav iz takšnih idej rodijo največje legende.
