Pri DARSu razkrivajo, kakšni bodi prihranki na račun uvedbe elektronskega cestninjenja.
Projekt odstranjevanja cestninskih postaj je bile eden izmed težje pričakovanih v zgodovini avtocest v Sloveniji. Vozniki osebnih vozil so namreč nanj čakali več kot deset let, vse od uvedbe vinjet, razlog za to pa je bil tovorni promet in čakanje na uvedbo elektronskega cestninjenja za tovorna vozila, ki smo ga naposled dobili lansko leto. Z odstranjevanjem postaj se je promet na slovenskih avtocestah vsaj nekoliko sprostil, s tem pa se je po besedah DARS-a zmanjšal tudi vpliv tovornih vozil na okolje, posredno pa je manjša tudi poraba goriva.
Kakšni so trenutni prihranki sicer še ni znano, zato pa na DARS-u ocenjujejo, da bo leta 2020, ko na slovenskih avtocestah ne bo več cestninskih postaj in se vozilom ne bo več treba zaustavljati oziroma zmanjševati hitrosti med prehodom nekdanjih CP zgolj med težkimi tovornimi vozili privarčevanega toliko dizelskega goriva (oziroma energije, ki jo ima gorivo), kolikor električne energije proizvede povprečna slovenska elektrarna. V številkah to znaša 168 gigavatnih ur.
Zgoraj omenjena razlika je nastala kljub dejstvu, da je bil domač in tuj tovorni vozni park v minulih letih temeljito posodobljen in je tako postal bistveno bolj učinkovit, hkrati pa manj obremenjujoč za okolje. Številke namreč kažejo, da je lansko leto kar 85 odstotkov vseh tovornih vozil na naših cestah izpolnjevalo standarda Euro 6 ali pa vsaj Euro 5.
Zgoraj napovedani prihranki so sicer povsem realni, saj je bilo zgolj med prvim aprilom in 31. decembrom lani 'izgubljenih' za 115 gigavatnih ur energije manj kot v letu pred tem. Seveda pa bi bili ti prihranki še precej večji v primeru učinkovitejšega spopadanja s prometnimi zamaški na avtocestah. To najbolj velja za okolico Ljubljane in ljubljanski avtocestni obroč, za katerega imajo na DARS-u kar nekaj rešitev, a bo preteklo še kar zastojev (v katerih številni vozniki čakajo s prižganimi motorji) nekaj črnila, preden bo projekt tudi v praksi izveden.