Zaradi posebnih geografskih, infrastrukturnih in demografskih značilnost je mobilnost precej drugačna kot v običajnih državah.
Na Grenlandiji, ki si jo tako goreče želi ameriški predsednik Donald Trump, bo treba še veliko dela, da bo lahko rekel »Let¨s make Greenland great again!« (naredimo Grenlandijo spet veliko). Zaradi geografskih značilnosti je namreč skupna dolžina cest na otoku izjemno majhna v primerjavi z velikostjo države, le okoli 150 kilometrov skupaj in večina je lokalnih cest znotraj naselij.
Večina cest je asfaltiranih ali makadamskih v mestnih območjih, kjer imajo ulične mreže, avtobusne linije in parkirišča. V nekaterih krajih obstajajo preproste makadamske poti ali steze, ki so primerne le za terenske štirikolesnike in niso del uradnega cestnega omrežja.
Lani je bila dokončana 130 kilometrov dolga steza med Kangerlussuaqom in Sisimiutom namenjena štirikolesnikom in terenskim vozilom. Gre za prvo kopensko povezavo med dvema mestoma, čeprav gre za preprosto stezo, ne klasično cesto. Zaradi geografskih razmer so plovila in letala pogostejša kot avtomobili za premikanje med naselji ali za vsakodnevne potrebe prebivalcev.
Vsi ti dejavniki vplivajo tudi na avtomobilski trg, ki je zelo majhen in zelo poseben. Ker ni domače avtomobilske industrije, večina vozil prihaja iz tujine – večinoma iz Evrope, ZDA ali Japonske. Vsa vozila morajo biti registrirana pri grenlandskih organih, z obveznostjo plačila motorne dajatve dvakrat letno. Ker je uvoz novodobnih vozil drag in logistično zahtevnejši, je trg rabljenih vozil pomemben, s številnimi prodajami med prebivalci – včasih preko družbenih omrežij ali lokalnih oglasov.
Z majhnim številom prebivalcev in omejenimi potrebami po vožnji na dolge razdalje je skupno število registriranih motornih vozil zelo nizko v primerjavi z drugimi državami. Na število prebivalcev ima Grenlandija bistveno manj vozil kot druge nordijske države.
Na Grenlandiji (ki je zaradi svoje specifične cestne infrastrukture in malega avtomobilskega trga precej drugačna od večine držav) ni javno dostopnih redno posodobljenih uradnih statističnih seznamov najbolje prodajanih modelov in znamk, kot jih poznamo za večje trge.
Zaradi robustnosti in sposobnosti vožnje po zahtevnih lokalnih cestah ter hladnem podnebju so v rabi pogosto terenski avtomobili japonskih znamk Toyota, Subaru, Mitsubishi, Mazda in Nissan. Čeprav je trg majhen in uvoz vozil omejen, se pojavljajo tudi avtomobili drugih blagovnih znamk, predvsem kot rabljeni,
