Kako je Porsche združil svet avtomobilskih dirk in cestnih avtomobilov

28. 3. 2018 | Jure Šujica
Deli

Porsche je po eni strani znan kot proizvajalec športnih avtomobilov, hkrati pa je mnogo uspehov nanizal tudi v avtomobilskem športu, med obema svetovoma pa je ves čas ostajala močna povezava.

Piše se leto 1945 in družinsko podjetje Porsche ni v najbolj rožnatih časih. Po 15 letih uspešnega dela za največje nemške avtomobilske proizvajalce je druge svetovne vojne konec, Ferdinand Porsche in sin Ferry pa sta skupaj s poslovnim partnerjem Antonom Piëchom zaprta s strani zavezniških sil zaradi sodelovanja z nacističnim režimom v času vojne – za katerega je podjetje ne nazadnje zasnovalo tudi ljudski avto.

K sreči pa je kmalu posijalo sonce in Ferry Porsche je bil po le nekaj mesecih zapora izpuščen na prostost. Odločen nadaljevati z uspešnim podjetjem, ki ga je ustanovil njegov oče, se odpravi v avstrijski Gmünd, kamor se je podjetje naselilo le leto dni pred koncem vojne in že leta 1946 izdelalo prvi dirkalnik formule 1 za italijansko podjetje Cisitalia, poznanega pod interno oznako Type 360. Posebnost tega dirkalnika je bil štirikolesni pogon, na splošno pa je veljal za enega od najbolj naprednih dirkalnikov tistega časa.

Čeprav dirkalnik Cisitalia ni nikoli nastopil na dirki, pa ima brez dvoma velik pomen za podjetje Porsche, saj je Piero Dusio, lastnik podjetja Cisitalia, za njegov razvoj vnaprej vplačal zajeten kup denarja. Tega je Ferry pozneje deloma uporabil za osvoboditev očeta iz francoskega zapora leta 1947 in skupaj sta nadaljevala delo v podjetju, katerega vajeti pa je še naprej držal v rokah mlajši izmed obeh Porschejev. Ferdinand je namreč leta 1951 umrl v starosti 75 let.

Novi vodja podjetja pa je že od vsega začetka in iz časov pred vojno gojil ljubezen do športnih avtomobilov in dirkanja. Že leta 1939 je namreč podjetje zasnovalo prototip dirkalnika z imenom Type 64 Racing Coupe, s katerim naj bi podjetje nastopilo na dirki od Berlina do Rima. Čeprav do dirke, niti do izdelave pravega dirkalnika ni nikoli zares prišlo, pa je bil ravno omenjeni prototip navdih za izdelavo prvega pravega športnega avtomobila znamke Porsche, modela 356, ki ga je Ferry predstavil leta 1948.

Prva zmaga na Le Mansu

Prav moto šport in model 356 pa sta bila gonilo razvoja za Porsche. Znamka se je namreč zelo hitro osredotočila na dirkanje v Le Mansu. V ta namen so leta 1951 po prihodu podjetja nazaj v Nemčijo nekaj primerkov, narejenih v Avstriji, preuredili v dirkalnike in nastal je model 356 SL, zmagovalec dirke Le Mans v svojem razredu s povprečno hitrostjo 140 kilometrov na uro.

Dirka v Le Mansu leta 1951 pa je bila le začetek Porschejevega udejstvovanja v dirkaškem svetu. Čeprav je bil model 356 SL relativno dober športen avtomobil, je podjetje na njegovi osnovi izdelalo še lažji in še hitrejši, a tudi bolj nevaren avtomobil, model 550 Spyder, ki je leta 1954 zmagal na mehiški dirki Carrera Panamericana, njegova izvedba 550A pa je nato zmagala še na svoji prvi dirki 1000 kilometrov Nürburgringa. Navkljub dirkaški naravi je bilo med letoma 1953 in 1956 izdelanih 90 primerkov tega avtomobila, namenjenih tudi cestni vožnji – z enim izmed njih se je leta 1955 smrtno ponesrečil legendarni ameriški igralec James Dean.

Proti koncu petdesetih let je Porsche začel z načrtom za upokojitev modela 356, in medtem ko so na dirkališčih želi uspehe z modelom 718 RS 60, ki je nadomestil model 550 Spyder, je v Zuffhausnu blizu Stuttgarta, domovanju Porscheja, začel nastajati nov avtomobil, ki je zaznamoval podobo znamke vse do danes. Porsche 911 – sprva poimenovan 901, a je to oznako nosilo le 82 avtomobilov, nato pa je francoski Peugeot zahteval prepoved uporabe imena – je bil že v osnovi zamišljen kot kupe s šestvaljnim zračno hlajenim motorjem v zadku vozila, ki je nastal pod budnim očesom inženirja Hansa Mezgerja, avtorja nekaterih najboljših Porschejevih motorjev.

Porsche 911 in vstop v reli

Za kako odličen avtomobil gre, je model 911 pokazal že kmalu po prihodu na trg. Medtem ko je Porsche za cestne dirke izdeloval posebne avtomobile, so zasebni dirkači nov priljubljenim kupe začeli uporabljati za nastope na reliju. Že leta 1967 je Poljak Sobieslaw Zasada z modelom 912 (šibkejša različica modela 911 s štirivaljnim motorjem) osvojil naslov evropskega prvaka, tri leta za njim pa je Porsche z modelom 911 S osvojil naslov mednarodnega svetovnega prvaka med proizvajalci (IMC), seriji, iz katere se je nato leta 1973 razvilo svetovno prvenstvo v reliju, v katerem pa Porsche ni dosegel večjih uspehov in se zato kot tovarniško moštvo z njega umaknil.

Še istega leta, ko je podjetje osvojilo svoj prvi in edini naslov prvaka v reliju, pa je Porsche z modelom 917 dosegel prvo absolutno zmago na dirki v Le Mansu. Uspeh je nato z enakim dirkalnikom naslednje leto ponovil, pri čemer pa je bil avtomobil tokrat opremljen s šasijo iz magnezija in tako bistveno lažji ter posledično hitrejši. Različica modela 917/30 je leta 1973 nato slavila še na prvenstvu Can-Am.

Porsche 911 Turbo spremeni avtomobilski svet

Sedemdeseta leta je pri Porscheju zaznamoval prihod prvih dveh avtomobilov z motorjem pred kabino, to sta bila modela 924 in 928, pri čemer je bil prvi namenjen srednjemu delu prebivalstva, drugi, predstavljen leta 1977, pa premožnejšemu sloju, pri čemer je Porsche z njim nameraval zamenjati model 911. Ta pa je le tri leta pred tem kot prvi pravi športni avtomobil na svetu dobil turbo polnilnik in tako kljub prvotnim načrtom ostal v proizvodnji ter bil osnova zmagovitemu dirkalniku na Le Mansu leta 1979, modelu 935.

Kako velik vpliv je imel turbinski polnilnik za Porsche, se je zares pokazalo šele po letu 1981. Kar sedem zaporednih naslovov so Porschejevi dirkalniki osvojili na dirkah v Le Mansu, podjetje pa se je po 20-letni odsotnosti pod imenom TAG-Porsche vrnilo tudi v svet formule 1, kjer je v letih 1984 in 1985 osvojilo naslov konstruktorskega prvaka, med letoma 1984 in 1986 pa tudi tri zaporedne naslove svetovnega prvaka med dirkači.

Hkrati z vrnitvijo v formulo 1 se je Porsche leta 1984 ponovno osredotočil na nastope na reliju. A tokrat ne na svetovnem prvenstvu relija, ampak na vztrajnostni dirki Pariz–Dakar, kjer je nastopil z modelom 911. Malo znano ob tem pa je, da se je Porsche v tem času intenzivno pripravljal tudi na vstop najelitnejšega razreda relija, slavne kategorije B. Avtomobil, s katerim je želel tam nastopiti, je bil zasnovan na modelu 911, a izdatno modificiran in opremljen z dodatnim turbo puhalom. Zaradi ukinitve serije do nastopa 959 v njej na koncu ni prišlo, je pa avtomobil zato leta 1985 osvojil še drugi in za zdaj zadnji naslov zmagovalca na reliju Dakar. Porsche 959 je na drugi strani vendarle doživel še svojo cestno reinkarnacijo in ob prihodu na trg leta 1986 postal najhitrejši serijski avtomobil na svetu.

Zgodovina se ponavlja

S prihodom devetdesetih let pa se je Porsche iz sveta avtomobilskega športa kar nekoliko umaknil. Z letom 1991 je bilo konec nastopanja v formuli 1, leto poprej se je zaključilo deset let dolgo obdobje nastopanja v seriji Indy, o nastopih na reliju ni bilo več sledu. Je pa zanimivo, kako se zgodovina ponavlja. Po dveh zaporednih zmagah zasebnih ekip leta 1996 in 1997 je Porsche ponovno osvojil krono Le Mansa z modelom 911 GT1. Na njegovi osnovi naj bi namreč nastal nov dirkalnik za dirko v letu 1999, tako kot na reliju leta 1986 pa je zdaj tudi tu posegla vmes mednarodna avtomobilistična zveza in ukinila tekmovalni razred, v katerem bi dirkalnik nastopal. Porsche pa se dizajnu avtomobila vseeno ni odpovedal. Rezultat: Porsche Carrera GT, prvi Porschejev avtomobil z 10-valjnim motorjem in prvi super športni avtomobil znamke. Svoje nadaljevanje je ta nato dobil leta 2013 s prvim hibridnim Porschejem, modelom 918 spyder hybrid, sicer sorodnikom aktualnega zmagovalca dirke za 24 ur Le Mansa.

Novo na Metroplay: Župnik Martin Golob | "Duhovnik je lahko čisto normalen človek!"