‘Losov test’, ki je skoraj pokopal Mercedesov razred A

Jürgen Hubbert je danes 76-letni upokojenec, katerega vsakdan je bil pred dvajsetimi leti vse prej kot miren. Kot prvi mož avtomobilskega oddelka pri Mercedesu se je znašel sredi krize, ki jo je povzročil preizkus na tako imenovanem 'losovem testu', kjer s sunkovitim zavijanjem levo in desno preizkušajo stabilnost avtomobila med izogibanjem oviri na cesti. Tako test, kot njegovo poimenovanje izhaja iz Švedske, kjer letno zaradi trkov z losi na cestah umre preko deset ljudi.

Kot se Hubbert spominja za spletno stran Automotive News Europe je bil Mercedes Benz v odlični poziciji, avtomobili so se odlično prodajali, na trg je vstopila prva generacija modela ML, zato so se tudi zaradi potrebe po predstavitvi manjšega in bolj varčnega odločili, da bodo vstopili v takrat nov razred kompaktnih enoprostorcev. Kot najmanjšemu avtomobilu v floti so mu nadeli ime razred A, luč sveta pa je ugledal novembra leta 1997 v Berlinu.

Novica s Švedske prišla sredi tiskovne konference v Tokiu

Avtomobil se je izkazal kot uspešnica, kupcev je bilo dovolj, a nato je sledila katastrofa. Michael Specht, novinar nemškega časopisa Automobilwoche se je na testiranju, ki je vključevalo omenjeni losov test, prevrnil. »Bil sem na predstavitvi znamke Maybach v Tokiu. Novica je do nas prišla sredi novinarske konference,« se spominja Hubbert. »Pomislil sem, 'to je pa slabo', saj smo v razvoj avtomobila vložili več let dela. Prav tako si nisem mislil, da bo težava sprožila tako silovit odziv po celem svetu«.

Hubbert je takrat zaradi nastale krize tako spremenil svoje načrte in se še isti dan vrnil v Nemčijo. Neuspeh ga je še posebej presenetil, saj so z avtomobilom opravili številne teste, nihče pa niti ni poznal, kaj šele pomislil na omenjeni test. Kasneje se je izkazalo, da je tovrsten preizkus med avtomobilskimi proizvajalci relativno neznan.

Dnevi, ki so sledili, so bili za Hubberta eni izmed najtežjih, zato je ponoči le malo spal: »človeku gre po glavi preveč reči. Prva je tehnična rešitev problema. Druga je podoba znamke. Tretja je družina, ki jo moraš pripraviti na to, da je to morda konec tvoje kariere in na vse posledice, ki bo temu koncu sledile.«

S skupnim ciljem do hitre rešitve

Po prihodu v Nemčijo je bil ustanovljen krizni štab, ki ga je sestavljalo tudi do 30 ljudi, ki so zasedali vsak dan več kot mesec dni – na začetku pa tudi noči – in iskali ustrezne rešitve. Krizna soba je bila zanje prvih nekaj tednov dejansko drugi dom, v reševanje težav pa so bili vpleteni še sodelavci pri podjetju Bosch, dobavitelju sistema ESP in Springer & Jacoby, oglaševalski agenciji, s katero je Mercede Benz takrat sodeloval.

Kljub temu, da je bila težava izredno velika, je bilo reševanje po besedah Hubberta zelo mirno, saj so imeli pred seboj isti cilji, obstoj znamke in povrnitev ugleda. Le-ta je vedno slonel na kvaliteti in varnosti, zato so se tudi odločili, da ne bodo ničesar prikrivali in javnosti točno razložili, kaj je šlo narobe. Izkazalo se je, da je do neuspeha prišlo zaradi mehkih bočnic pnevmatik, visokega težišča vozila in odsotnosti sistema ESP.

Jürgen Hubbert je takrat močno razmišljal o odstopu s položaja. Po izbruhu krize je bil pogosto v stiku z generalnim direktorjem Daimlerja, s katerim sta kar nekaj časa premlevala, kako se lotiti problema, preden je slednji potrdil Hubbertov plan. Ta je sicer izvršnemu direktorju predlagal celo svoj odstop, a je pri tem naletel na gluha ušesa. 'To ni vprašanje. Odpravite težavo,' je bil odgovor, ki ga je prejel nazaj.

Ob povratku še močnejši

Vsem pričakovanjem navkljub pa jo je Mercedes Benz takrat odnesel brez kakršnihkoli negativnih posledic. Ravno nasprotno, po ponovni predstavitvi modela in vgradnji sistema za nadzor stabilnosti avtomobila ESP v že prodanih 17.000 avtomobilov so rezultati pokazali, da je znamka pravzaprav začela uživati še večji ugled, kot ga je imela pred predstavitvijo razreda A in losovim testom. »Če bi se to zgodilo danes, nisem prepričan, ali bi nam uspel povratek po takem fiasku.« priznava Hubert. »V dobi družbenih omrežij, se v tovrstne debate hitro prikradejo čustva, ki preprečijo objektivnim informacijam in posledično rešitvam, da dosežejo svoj cilj.«

Jure Šujica

Foto: Daimler

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja