Audi A2 je bil pred četrt stoletja z nekonvencionalno podobo in aluminijasto karoserijo krepko pred časom.
Ko je leta 2000 na ceste prišel ultralahki kompaktni avtomobil s karoserijo iz aluminija, so bile reakcije deljene. Nekateri so 3,83 metra dolgi Audi A2 slavili kot pionirja v kompaktnem razredu, drugi so ob njegovi nenavadni obliki dobesedno vihali nos. Vendar je nedvomno, da gre za avtomobil, ki je bil v mnogih pogledih pred svojim časom in njegov navdih je še vedno prisoten.
Že v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja so inženirji pri koncernu Volkswagen oblikovali vizijo "trilitrskega avtomobila". Kmalu zatem so tudi pri Audiju začel razvijati avtomobil, ki bi lahko uresničil to idejo. V Audijevem centru za aluminij v Neckarsulmu so razvil koncept, ki je bil premierno predstavljen pod projektnim imenom "Ringo". Njegova osnova je bil nov, manj kompleksen Audijev prostorski okvir (Audi Space Frame), ki naj bi v kompaktni razred prenesel strokovno znanje znamke na področju lahke konstrukcije.
Za oblikovanje so bila odgovorna znana imena. Stefan Sielaff, vodja münchenskega oblikovalskega studia, je oblikoval notranjost, Luc Donckerwolke pa zunanjost. Donckerwolke, ki je zdaj odgovoren za oblikovanje Genesisa, je modelu A2 dal značilno silhueto, kratko, visoko in aerodinamično karoserijo. Oba je podprl Gerhard Pfefferle, kasnejši vodja oblikovanja pri Audiju.
Leta 1997 so bili prvi koncepti predstavljeni na avtomobilskih salonih v Frankfurtu in Tokiu. Pod imenom »Al2« je Audi predstavil različne različice – vključno s svetlo zelenim konceptnim avtomobilom »Light Green« in trivratno različico »Light Blue« s spremenljivim dnom za prtljago. Istega leta je sledila odobritev serijske proizvodnje, dve leti pozneje pa je dokončani A2 doživel svetovno premiero na avtomobilskem salonu v Frankfurtu.
Njegova tehnična zasnova je edinstvena: kot prvi kompaktni avtomobil v sodobni avtomobilski zgodovini je imel A2 karoserijo v celoti izdelano iz aluminija. Karoserija tehta le 153 kilogramov, to je približno 40 odstotkov manj kot primerljivi modeli s pločevinastimi karoserijami. K temu je treba dodati še aerodinamično optimizirano obliko, ki zmanjšuje koeficient upora na 0,28.
A2 1.2 TDI iz leta 2001, s katerim je Audi dosegel svoj razvojni cilj, je povzročil še posebej veliko navdušenje. S porabo goriva le 2,99 litra na 100 kilometrov in koeficientom upora senzacionalnih 0,25 je bil prvi štirivratni trilitrski avtomobil na svetu. To je omogočila dosledna lahka konstrukcija, ozke posebne pnevmatike, pokrito podvozje in masa praznega vozila le 855 kilogramov.
Kljub tehnični briljantnosti pa je njegov tržni uspeh ostal omejen. Med letoma 2000 in 2005 je s proizvodne linije v Neckarsulmu zapeljalo le 176.377 primerkov, kar je bilo premalo, da bi izpolnilo visoka pričakovanja. Eden od razlogov je bila cena, za majhen kompaktni avtomobil je bilo namreč treba odšteti skoraj toliko kot za večje modele, kar kar je odvračalo potencialne kupce.
Kupcem je bilo na voljo je pet motorjev – od bencinskega motorja s 55 kilopvati (75 KM) do močnejšega z 81 kilovati (110 KM). Od leta 2003 je bil v prodaji poseben model v živahnih barvnih odtenkih karoserije. Toda niti ta modna ofenziva ni mogla rešiti prodaje. Leta 2005 je Audi ukinil proizvodnjo.
Danes, 25 let po premieri, je A2 našel svoje mesto in zaradi pametne izrabe prostora, odlične izdelave in izjemne učinkovitosti je cenjen vsakdanji avtomobil in iskana klasika. Dobro ohranjeni modeli dosegajo stabilne cene, pogosto precej višje od tistih, ki bi jih plačali za druge majhne avtomobile tistega časa.
