Letos praznuje trideset let, skupno je bilo izdelanih sedem milijonov primerkov prve generacije.
V zgodnjih 90-ih so se pri Renaultu intenzivno ukvarjali z razvojem novega modela spodnjega srednjeg razreda. Novinec s kodno oznako X64 je imel pomembno nalogo, poskušati prevzeti razredni prestol in od tam sklatiti nemškega rivala Volkswagna Golfa.
Že na skicah štiri interpretacije
Pravzaprav so prve risbe prikazovale štiri različne avtomobile, prvi je bil s šestimi žarometi in je spominjal na Laguno, drugi je bil vzorec z jasnimi klinopisnimi črtami; tretji z eliptično zarezo na zadnji strani in četrti z enako eliptično zasteklitvijo in zaobljenim zadnjim delom.
Marca 1991 so bili vsi štirje projekti realizirani v merilu 1:1. tretjega, ki je nasta l Michela Jardina je izbral takratni šef oblikovanja Renaulta Patrick Le Quement . Prvi prototipi so bili izdelani in predstavljeni vodstvu decembra istega leta, med razvojem pa je bilo izdelanih in uničenih približno 432 prototipov. Prvo testno vozilo je bilo sestavljeno v tovarni Douai oktobra 1994, predserijska vozila pa so izdelovali od decembra 1994 do sredine 1995.
Sprednji del je zaznamoval "ptičji kljun"
Mégane I je bil uradno predstavljen na avtomobilskem salonu IAA v Frankfurtu septembra 1995 in je zamenjal Renault 19, od katerega je prevzel platformo, motorje, menjalnik in šasijo, čeprav z veliko modifikacijami. Oblikovno vpadljiva je bila zlasti mreža hladilnika "ptičji kljun", element, podedovan od Renaulta 16 iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Tako kot mnogi drugi avtomobili z diamantnim logotipom so zadnja vrata 4,17 metra dolgega Mégana odrezana elipsasto in se ne ovijajo okoli blatnikov.

Varnostni blazini za voznika in sovoznika sta bili standardni že od začetka, leta 1998 pa sta bili dodani stranski varnostni blazini. Posebno stabilna struktura karoserije z definiranimi zmečkljivimi območji spredaj in zadaj ter vgradnja zategovalnikov pasov in pirotehničnih omejevalcev sile varnostnega pasu so predstavljali pionirsko delo v tem razredu.
Tako kot modela 19 in 11 so Mégana proizvajali od julija 1995 v tovarni Renault v mestu Douai v severni Franciji in v tovarni v Palencii v Španiji. Dobava na trg se je začela 15. novembra 1995 v Franciji, mesec za petvratno kombilimuzino je prišla še kupejevska iozvedba.
Za kombilimuzino še druge izvedbe
Megane coupé, dolg 3,94 metra naj bi nadomestil običajno trivratno različico, kar je povzročilo skokovito rast cen. Vodilni motor Mégana Coupé od leta 1998 je bil prvi evropski bencinski motor z neposrednim vbrizgom, 2.0 16V IDE (Injection Directe Essence) s 103 kW/140 KM. Na Irskem obstaja tudi gospodarska različica petvratnega Megana z zatemnjenimi zadnjimi stranskimi stekli in brez kljuk na zadnjih vratih, imenovana Renault Megavan.
Septembra 1996 je bil predstavljen model Mégane Scénic, prvi evropski kompaktni enoprostorec. Istega leta je debitirala tudi kombijevska različica, imenovana ki ji je leta 1997 sledil kabriolet. Filozofija serije Mégane je bila popestriti ponudbo, pravzaprav je bilo v sedmih letih predstavljenih sedem modelov z različnimi karoserijskimi oblikami.
Ime Scénic izhaja iz konceptnega kompaktnega avtomobila S.C.E.N.I.C. iz leta 1991, kar pomeni "Varnostni koncept, utelešen v novem inovativnem avtomobilu". Prva generacija Scenica je bila takojšnja uspešnica s skoraj 2,8 milijona prodanih enot. Kalo različico, ki je bila predstavljena septembra 1998, je proizvajal Oyak-Renault v Turčiji in je bila sprva tržena le v tej državi. V tujino je prišel šele s prenovo leta 1999.
Oblikovna in tehnična osvežitev
Z manjšo prenovo spomladi 1999 je Megane I dobil spremenjeno masko hladilnika, več varnostnih pripomočkov, avtomobili so bili naprednejši in bolje opremljeni, medtem ko so bili 16-ventilski motorji predstavljeni v celotnem obsegu. Čeprav je bila družina Mégane velika, jo zasenči Scénic (60 % prodaje serije leta 2000). Kupce je pritegnilo udobje in lega na cesti, ergonomija pa je trpelo zaradi pomanjkljivosti (slabo nameščene zasilne luči in stikala za centralno zaklepanje, prekratki vzglavniki, vžigalnik in pepelnik preblizu prestavne ročice), ki so razočarale tudi novinarje. Takrat je tudi ADAC kritiziral vsestransko (ne)preglednost, a prenova leta 1999 prav tako ni vključevala nobenih sprememb v notranjosti.
V tej drugi različici je bil predstavljen tudi eden prvih Renaultovih dizelskih motorjev s skupnim vodom, 1.9 dCi ("motor F"). Ta motor je vključeval prilagoditev sistema visokotlačnega vbrizgavanja za starejši motor, 1.9 dTi. V sedmih letih obstoja v Evropi pa je bil Mégane izdelan skupno v petih milijon krat v vseh karoserijskih različicah in se je za nekatere trge (zlasti Argentina) še naprej proizvajal v tujini. V Latinski Ameriki so ga skupaj s serijo Mégane II prodajali po bistveno nižji ceni vse do leta 2011. Tako lahko rečemo, da je bilo skupaj izdelanih sedem milijonov modelov Mégana prve generacije.
Novo na Metroplay: Pižama in strokovnjakinja za prehrano Lana Trampuš razbijata mite o proteinih | Več vem, bolje jem