Gre za enega izmed najdaljših tovrstnih objektov v Evropi, ki bo hkrati precej skrajšal pot na polotok Pelješac, ob enem pa poskrbel za povezavo Dubrovnika in Pelješca z ostalo Hrvaško, od katere sta bila odrezana zadnjih 300 let.
Kdorkoli se je kdaj odpravil proti Dubrovniku, Pelješcu ali Korčuli in se je na pot odpravil z avtomobilom, je moral na poti do cilja prečkati tudi hrvaško-bosansko mejo. Blizu pa je dan, ko to ne bo več potrebno. Hrvati so namreč leta 2018 pričeli z gradnjo med Komarno, naseljem, ki se nahaja nekaj kilometrov pred bosanskim mestom Neum in pa polotokom Pelješac. Včeraj pa je projekt končno prišel do pomembnega mejnika.
V spremstvu več tisoč ljudi so namreč gradbinci naposled na sredini z dvigom še zadnje betonske plošče povezali obe polovici mostu in ga povezali v 2.404 metrov dolgo celoto, s čimer je postal eden najdaljših tovrstnih objektov v Evropi. Za primerjavo: najdaljši slovenski viadukt je z višino 99,5 metrov le pol metra nižji, a z dolžino 1.065 metrov krajši za kar 1.339 metrov. Ob tem je sicer potrebno omeniti, da je govora o višini nosilnih stebrov, medtem ko se vozišče nahaja precej nižje.
Novi most, katerega vrednost je ocenjena na dobrih 420 milijonov evrov je sicer v veliki meri financiran s sredstvi Evropske Unije, ki je prispevala 85 odstotkov vseh sredstev, pa bo moral do svoje otvoritve še nekoliko počakati. Most, s štirimi voznimi pasovi mora namreč še vedno dobiti vozišče in drugo potrebno opremo, predvidoma pa naj bi ga za promet odprli spomladi prihodnje leto.
Projekt, ki ga Hrvati počasi zaključujejo pa ne zajema zgolj novega mostu, temveč tudi novo hitro cesto na polotoku Pelješac, ki bo na 30 kilometrov dolgem odseku na povsem novi trasi vsebovala še dva viadukta, tri mostove in štiri predore. Dela na tej cesti naj bi bila zaključena sredi poletja 2022.
Najnovejši in največji hrvaški viadukt pa ima poleg svoje višine s črnokalskim še eno skupno točko. Obakrat je namreč kot projektant pri projektu sodeloval slovenski strokovnjak na tem področju, Marjan Pipenbaher, medtem ko je za gradnjo hrvaškega mostu poskrbelo kitajsko podjetje China Road and Bridge Corporation.