V 20 letih je vselej veljal za tehnološki vrhunec in to več kot upravičeno.
V avtomobilskem svetu se več kot očitno počasi zaključuje neko obdobje, neka era, ki jo bodo navdušenci nad bencinskimi avtomobili zagotovo pogrešali. Gre namreč za slovo od 16-valjnega motorja, ki ga je Bugatti ponujal v svojih avtomobilih zadnji dve desetletji. Ta se namreč po Rmčevem nakupu francoske avtomobilske znamke z odhodom Chirona iz proizvodnje več kot očitno poslavlja.
Na omenjeno dejstvo so opozorili tudi pri Bugattiju, kjer so ob njegovem slovesu pripravili tudi pregled njegove zgodovine. Nenazadnje gre za motor, ki se je skrival že pod motornim pokrovom modela Veyrona, avtomobila, ki je prinesel obuditev in prerojene za Bugatti, pa čeprav pod okriljem Volkswagna.
Preberite še: Bugatti: Mate Rimac razkriva nove podrobnosti
Zgodba o edinem 16-valjnem motorji zasnove v obliki črke W v avtomobilski zgodovini sicer sega v leto 1997. Tedaj je Ferdinand Karl Piëch, nekdanji prvi mož koncerna Volkswagen vodji razvoja motorjev, Karl-Heinzu Neumannu predlagal izdelavo 18-valjnega motorja, do česar pa ni prišlo. Dizajn s parom valjev manj, a v konfiguraciji črke W se je namreč izkazal za precej bolj kompaktnega, kar je bilo pri takšnem sklopu že skoraj nujno potrebno.
Novi motor je namreč še vedno ponujal prostornino osmih litrov, njegova teža pa je ob impresivnih zmogljivostih znašala sprejemljivih 400 kilogramov. Motor je sicer med drugim sestavljen iz dveh blokov (kot med njima znaša 90 stopinj) s po osmimi valji, ki pa niso postavljeni v isto ravnino, temveč v dve ravnini – podobno kot pri Volkswagnovih motorjih z oznako VR6.
Revolucionarni motor je sicer sestavljen iz preko 3.500 sestavnih delov, ob pomoči štirih turbopuhal pa je leta 2001 med testiranji dosegel moč 1.001 'konj' ali 737 kilovatov. S tem je postal prvi serijski avtomobil, ki je presegel magičnih 1.000 'konjev' motorne moči.
A čeprav se je zdelo, da so pri Bugattiju iz motorja iztisnili vse kar se je dalo, se je v prihodnjih letih izkazalo, da to še zdaleč ni res. Temeljit nadaljnji razvoj je namreč pripomogel k temu, da se je motorna moč povečala na kar 1.600 'konjev', prav toliko Njutonmetrov pa znaša krivulja navora. Pri tem je med drugim pomagala kopica inovacij, tudi sekvenčno oziroma dvostopenjsko delovanje turbo puhal, kjer se najprej vklopi eno puhalo, nato pa še drugo. Seveda svoje naredi tudi dejstvo, da so turbo puhala pri Chironu kar 69 odstotkov večja kot pri Veyronu.
V nekem trenutku sta bila tako Veyron kot Chiron najhitrejša avtomobila na svetu, motor, ki je skozi leta izboljšav in evolucij prevozil preko 500.000 kilometrov pa se bo tudi po upokojitvi zapisal v avtomobilsko zgodovino kot eden najbolj veličastnih.
