Marko Femc, direktor podjetja Plan-net Avto o kitajskih avtomobilih, evropskem trgu in slovenskih kupcih.
Podjetje Plan-net Avto je bilo eno tistih, ki so orali ledino pri prodoru kitajskih avtomobilov na slovenski trg. Zdaj imajo pod svojo streho štiri znamke, za katere so prevzeli uvozne posle, in eno za katero so pooblaščeni prodajalec. V prihodnosti vidijo možnosti za prihpd še nekaterih novih kitajskih avtomobilskih imen.
Kakšna so bila pričakovanja, ko ste pred leti začeli z uvozom kitajskih avtomobilov na slovenski trg in v kolikšni meri so se uresničila?
Najprej smo se ukvarjali z obnovljivimi viri energije in sončnimi elektrarnami. Potem smo se začeli spraševati, zakaj ne bi vse te energije, ki smo jo pridobili, uporabili za električne avtomobile, oziroma zakaj bi kupovali nafto, ki je okoljsko sporna, draga in jo bo zmanjkalo. V podjetju smo že leta 2012 kupili prvi električni avtomobil. Takrat avtomobilske dejavnost še ni marala električnih avtomobilov, ki so bili tudi v Evropi še zelo redki.
To so bili težki časi in takrat smo se odločili, da se začnemo ukvarjati s prodajo električnih avtomobilov. Vse upe smo usmerili v Kitajsko, kjer je že leta 2008 takratni predsednik Hu Jintao izjavil, da bo Kitajska vodilna v elektromobilnosti.
To je bila za tiste čase zelo smela izjava, vendar se je hitro izkazalo, da država vzpodbuja in financira proizvajalce komponent, predvsem proizvajalce baterij, hkrati pa tudi proizvajalce avtomobilov in ne nazadnje tudi kupce. Tako smo leta 2012 na slovenski trg pripeljali znamko lahkih gospodarskih vozil Maxus, ki spada v konecrn SAIC in leta 2019 še avtomobile znamke MG.
Je Slovenija glede na prisotnost kitajskih avtomobilskih znamk zanje nekakšna odskočna deska za ostale evropske trge?
Ja, lahko rečemo, da je Slovenija ena od odskočnih desk kitajske avtomobilske industrije za predor v ostale evropske države, sploh glede na to, da smo pri nekaterih znamkah med prvimi. Lahko rečemo, da nekako sodimo med tri ali štiri vodilne uvoznike, ki se med prvimi soočijo z novimi kitajskimi vozili . Določeni trgi so tudi bolj dojemljivi za kitajske avtomobile, vemo, da so določene države kot sta Nemčija ali Francija, zelo težke za prodor, predvsem zaradi njihove lastne avtomobilske industrije.
Kakšen je slovenski trg za kitajske avtomobile, kakšen je odnos oziroma zaupanje slovenskih kupcev?
Če Slovenijo postavimo v evropsko perspektivo, bi rekel, da je odnos slovenskih kupcev do kitajskih avtomobilov zelo dober. Rezultati, ki jih dosegamo na slovenskem trgu, so najboljši v Evropi. Trenutno z električnim Dongfengom Boxom zasedamo že četrto mesto med električnimi avtomobili, znamka Dongfeng pa se je povzpela že na 15. mesto in prehiteva tudi nekatere zelo renomirane proizvajalce. Tako lahko rečem, da so slovenski kupci navdušeni nad kitajskimi avtomobili.
Predvsem imajo radi, da je pri avtomobilih, ki jih kupujejo na voljo ena sama stopnja opreme in da so naprodaj za enotno ceno. To pomeni, da ni doplačil, poleg tega pa so cene v primerjavi s primerljivimi evropskimi modeli tudi do 30 odstotkov nižje. Mislim, da sta ta dva dejavnika ključna za odločitev o nakupu.
Kitajskih avtomobilskih znamk je zelo veliko, vse večja gneča med njimi je tudi na slovenskem trgu. Bo zato prišlo do nasičenja?
Zagotovo bo prišlo do nasičenja, na Kitajskem je 109 uveljavljenih avtomobilskih znamk, ki so razporejene v koncerne. Znamke se ločijo med tistimi, ki izdelujejo avtomobile z motorji z notranjim zgorevanjem in z električnimi pogoni, potem pa tudi glede na segment, ki mu pripadajo, od množičnih do prestižnih.
Nedvomno se bo na evropskem trgu odvijal velik boj kitajskih avtomobilskih znamk, tako kot se je zgodilo tudi na Kitajskem. Ampak slab rezultat so tam dosegle evropske znamke, kjer se jim je prodaja krepko znižala. In podobno se bo zgodilo tudi v Evropi, ker je pač konkurenčnost kitajskih avtomobilskih znamk veliko večja.
Zaenkrat so v Evropo prodrli kitajski osebni avtomobili, kakšne so možnosti za gospodarska vozila?
Pri gospodarskih vozili so stvari nekoliko bolj kompleksne, vendar tudi na tem področju spremljamo dogajanje. Velika večina kitajskih proizvajalcev se odloča za pridobitev evropskih homologacij za tovorna vozila in avtobuse, predvsem za električna vozila, kjer so kitajski proizvajalci v prednsoti. Seveda bodo sledila tudi vozila z motorji z notranjim zgorevanjem, kajti prehod v električno mobilnost je pri gospodarskih vozilih poačsnejši, ker imajo večje baterije in so dražja.
Pred kratkim ste na elitni lokaciji v Ljubljani odprli salon za prestižno kitajsko zanmko Hongqi. Ste s tem zaokrožili svojo ponudbo ali obstajajo še kakšni načrti?
V Ljubljani zelo težko pridemo do ustrezne lokacije za postavitev avtosalona, ob tej na Celovški cesti imamo v izboru še dve. Ne, ne bomo se še ustavili, na slovenski trg bomo pripeljali še nove kitajske avtomobilske znamke in modele, a podrobnosti naj zaenkrat še ostanejo skrivnost.
