Zaradi nenavadno ukrivljene strehe, ki je spominjala na obliko azijskih templjev, se je Mercedes-Benza 230 SL oprijel vzdevek Pagoda.
Novega zvezdnika Mercedes-Benza 230 SL so uradno prvič razkrili 14. marca 1963 na avtomobilskem salonu v Ženevi, kjer je navdušil kot zmogljiv in udoben dvosedežni potovalni avtomobil. Oblikovno je nastal pod vodstvom Friedricha Geigerja, ki je združil jasne karoserijske linije s klasičnim videzom sprednjega dela, vključno z veliko osrednjo zvezdo v mreži hladilnika, medtem ko je Paul Bracq oblikoval odstranljivo trdo streho z značilno obliko, zaradi katerega se je avtomobila oprijel vzdevek Pagoda.
Raven varnosti je bila prelomna za športne avtomobile tistega časa. Šasija je izhajala iz limuzine serije W 111, ki so jo skrajšali in učvrstili. "Pagoda" je imela stabilno potniško celico z zmečkljivimi elementi spredaj in zadaj. Vzmetenje je bilo čvrsto, a skoraj neobičajno udobno za športne avtomobile iz šestdesetih let. Prvič je bil kot možnost na voljo štiristopenjski samodejni menjalnik, 230 SL je imel kolutne zavore na sprednjih kolesih, 250 SL iz leta 1967 tudi na zadnjih.
V osemletnem obdobju proizvodnje so bili na voljo trije različni motorji. Športni šestvaljnik M 127 modela 230 SL je temeljil na M 180 modela 220 SE, katerega prostornina je bila povečana na 2,3 litra. Motor je razvil 110 kilovatov (150 KM), najvišja hitrost pa je bila 200 km/h. Športni avtomobil je z mesta do 100 km/h pospešil v 11,1 sekunde.
Mercedes-Benz se je z 230 SL uspešno udejstvoval tudi v avto-moto športu. Izjemna je bila zmaga Eugena Böhringerja in Klausa Kaiserja na več kot 5000 kilometrov dolgem maratonskem reliju Spa-Sofia-Liège konec avgusta 1963. Naslednje leto je dvojec z 230 SL dosegel tudi tretje mesto.
Konec leta 1966 je prvotni 230 SL dobil zamenjavo v 250 SL. Njegov šestvaljni vrstni motor M 129 je imel prostornino 2,5 litra, zmogljivost in največja hitrost sta ostali enaki kot pri prejšnjem modelu, vendar je bil pospešek od 0 do 100 km/h hitrejši za 1,1 sekunde. Poleg tega je 250 SL dobil regulator zavorne sile, večje sprednje zavorne kolute in že omenjene zadnje kolutne zavore. Poleg tega je bil 250 SL opcijsko na voljo s streho coupé in zadnjo klopjo. Mercedes-Benz je različico z zadnjo klopjo prvič pokazal marca 1967, prav tako v Ženevi.
Zvezdniški 280 SL z 2,8-litrskim vrstnim šestvaljnikom M 130 se je pojavil leta 1968 – in je bil najuspešnejša različica serije. Moč se je povečala na 125 kilovatov (170 KM), pospešek do 100 km/h se je zgodil v devetih sekundah, največja hitrost je ostala pri 200 km/h. Proizvodnja modela W 113 se je končala marca 1971, potem ko je bilo izdelanih skupno 48.912 avtomobilov.