Manj znano je, da se Goodyear ukvarja tudi z zračnimi ladjami, doslej so jih izdelali že več kot 325 najbolj drzna zamisel gumarskega proizvajalaca
Proizvajalec pnevmatik, ki načrtuje in gradi lastne zračne ladje je nihče drug kot korporacija Goodyear. kot edini proizvajalec pnevmatik na svetu so v celoti sami izdelali več kot 325 zračnih ladij. Že Leta 1910 je Paul Litchfield, prvi izvršni direktor družbe Goodyear, stopil na pot, ki je bila v njegovi panogi brez primere, ustanovil je letalski oddelek. To, kar se je začelo kot poskus z gumiranimi tkaninami, je preraslo v industrijsko senzacijo – Goodyear se ni zanašal na zunanje dobavitelje, temveč je začel izdelovati lastne zračne ladje.
Leta 1924 je bilo sklenjeno zgodovinsko partnerstvo z družbo Zeppelin. V okviru skupnega podjetja, imenovanega Goodyear-Zeppelin Corporation, sta nastali legendarni togi zračni ladji USS Akron in USS Macon. Leto pozneje, leta 1925, je poletela »Pilgrim« – prva civilna zračna ladja. Goodyear je leta 1987 prenehal z izdelavo lastnih zračnih ladij, toda partnerstvo z družbo Zeppelin traja še danes: trije sodobni zračni ladji tipa Zeppelin NT letijo za Goodyear v Združenih državah Amerike, od leta 2020 pa po nebu nad Nemčijo in Evropo pluje še en model v barvah družbe Goodyear.
Prepoznavna modro-rumena silhueta je globoko zakoreninjena v svetovni pop in medijski kulturi. Med parado »Rose Parade« leta 1955 v ZDA je zračna ladja zagotovila prve posnetke iz zraka v živo za nacionalni televizijski prenos, kar je pustilo trajen pečat na sodobnem poročanju o športnih dogodkih in prireditvah. Bodisi na legendarnem koncertu Live Aid na stadionu Wembley leta 1985, na kraljevih porokah v Londonu ali na znameniti dirki 24 ur Le Mansa – zračna ladja je bila vedno v »prvi vrsti« pri nekaterih pomembnih dogodkih.
Zračna ladja, ki lebdi nad Evropo, za razliko od klasičnega zračnega balona, ki nima notranjega ogrodja in svojo obliko ohranja izključno s pomočjo notranjega tlaka nosilnega plina, ima zelo dodelano ogrodje iz aluminija in ogljikovih vlaken. To stabilizira konstrukcijo in zagotavlja, da njena oblika ni odvisna zgolj od notranjega tlaka helija. Posledično je ta cepelin lažji od klasične toge zračne ladje, hkrati pa ima bistveno večjo strukturno stabilnost kot običajna mehka zračna ladja.
Njegove dimenzije je težko spregledati, celo iz zraka, dolg je 75 metrov, širok največ 19,5 metra in visok 17,4 metra. V ovoj je spravljenih 8.425 kubičnih metrov negorljivega helija. Največja vzletna masa znaša približno 8.050 kilogramov, nosilnost pa okoli 1.900 kilogramov. Helij zagotavlja potrebno statično vzgonsko silo, zaradi katere postane lastna teža plovila praktično nična.
Za pogon skrbijo trije razmeroma kompaktni motorji s propelerji. Vsak od treh motorjev znamke Lycoming razvije približno 200 konjskih moči. Ker so motorji vrtljivi, lahko cepelin leti pri zelo majhnih hitrostih, manevrira bočno in – ob ustreznih pogojih – v zraku ostane skoraj na mestu. Te zmogljivosti pilotu omogočajo ne le natančno krmiljenje, temveč tudi lebdenje Prava ekskluzivnost te izkušnje postane očitna šele visoko nad tlemi. Tisti, ki sedejo v gondolo s steklenimi stenami, si prostor delijo z največ 13 drugimi gosti – gre za privilegij, v katerem uživajo v intimnem krogu. Za krmilom sedijo pravi mojstri svojega poklica.
Na svetu obstaja elitna skupina manj kot 20 pilotov, ki imajo tako ustrezno licenco kot tudi izjemen občutek, potreben za varno krmarjenje takšnega cepelina skozi zračne tokove, v tej skupini sta tudi dve ženski. Ker med posadko in potniškim prostorom ni pregrade, je mogoč neposreden pogled k strokovnjakom, ki upravljajo krmila in instrumente. Celo toaletni prostor na krovu ima lastno panoramsko okno, kar zagotavlja, da čudoviti razgledi ostanejo na očeh tudi v najbolj vsakdanjih trenutkih.
