Kako so pri Oplu spreminjali avtomobilsko svetlobo od sveče do sodobnih inteligentnih žarometov.
Ko so se pojavili prvi avtomobili , še ni bilo videti poti v svetlo prihodnost. Najprej so n nekaj estrov ceste komAaj osvetljevale preproste svetilke, zato je bila nočna vožnja precej bolj tvegana kot danes. Prvi avtomobili so uporabljali sveče, petrolejske in pozneje acetilenske svetilke, ki so bolj opozarjale na prisotnost vozila, kot pa učinkovito osvetljevale cesto.
Tudi pri Oplu, kjer so avtomobile začeli izdelovati leta 1899, so se svetlobne naprave razvijale skupaj s tehničnim napredkom celotne avtomobilske industrije. Pravi preobrat je pomenila elektrifikacija. Električni žarometi so postopoma izpodrinili plinske svetilke, pozneje pa so izboljšane žarnice, parabolični odsevniki in natančnejša optika pa so omogočili vse boljši nadzor nad svetlobnim snopom. Z večanjem hitrosti avtomobilov je postajalo jasno, da močnejša svetloba sama po sebi ni dovolj. Pomembno je bilo predvsem, kam je usmerjena in koliko moti druge udeležence v prometu.
Od halogena do ksenona
V drugi polovici 20. stoletja so svetlobni standard evropskih avtomobilov. Predstavljali halogenski žarometi. Zagotavljali so močnejšo in obstojnejšo svetlobo od običajnih žarnic z žarilno nitko, konstruktorjem pa omogočili tudi več svobode pri oblikovanju sprednjega dela vozila.
Naslednji pomemben korak je bila uporaba ksenonskih žarometov oziroma visoko intenzivnostnih plinskih sijalk. Njihova svetloba je bila intenzivnejša in po barvi bližja dnevni svetlobi, vendar so zahtevali zahtevnejšo elektroniko in natančno uravnavanje svetlobnega snopa.
Pri Oplu se je pomembno razvojno obdobje začelo v prvih letih novega tisočletja. Leta 2003 so v takratni Vectri uvedli sistem AFL (Adaptive Forward Lighting), ki je z uporabo biksenonskih žarometov omogočal prilagajanje osvetlitve voznim razmeram. Sistem je pri zavijanju usmerjal svetlobni snop v smer ovinka in tako izboljšal preglednost ceste.
Začetek svetlobne inteligence
Leta 2008 je s prvo Insignio prišel izpopolnjeni sistem AFL+, ki je svetlobni snop prilagajal hitrosti, vrsti ceste in vremenskim razmeram. Na voljo je bilo devet načinov osvetlitve, med drugim za mestno vožnjo, podeželske ceste, avtoceste in slabo vreme. Sistem je uporabljal biksenonske žaromete, katerih delovanje je nadzirala elektronika.
Še pomembnejše je bilo, da Opel naprednih žaromete ni omejeval na najdražje modele. Že leta 2004 je prilagodljivo osvetlitev ovinkov dobila Astra, dve leti pozneje pa sta podobno tehnologijo uporabljali tudi Corsa in Meriva.
Matrična prelomnica pred dobrim desetletjem
Z uvedbo sistema IntelliLux LED v Astri leta 2015 se je začelo novo poglavje. Namesto mehanskega premikanja svetlobnega snopa so za njegovo oblikovanje skrbeli posamezni segmenti svetilnih diod. Prva Astra s to tehnologijo je imela 16 svetlobnih segmentov, po osem v vsakem žarometu. Kamera je zaznavala vozila pred avtomobilom in iz nasprotne smeri, elektronika pa je izklapljala tiste segmente, ki bi lahko zaslepili druge voznike.
Leta 2017 je Insignia dobila sistem z 32 segmenti, tehnologija pa se je pozneje razširila tudi v manjše modele.
Od 16 do več kot 50.000 svetlobnih elementov
Naslednja generacija Astre je s sistemom IntelliLux Pixel LED že uporabljala 168 svetlobnih elementov, po 84 na vsaki strani. To je omogočilo bistveno natančnejše oblikovanje svetlobnega snopa, predvsem pri srečevanju z drugimi vozili.
Še večji tehnološki preskok je Opel predstavil leta 2024 z novo generacijo Grandlanda. Njegovi žarometi IntelliLux HD uporabljajo več kot 50.000 individualno krmiljenih svetlobnih elementov. Tako visoka ločljivost omogoča natančno prilagajanje osvetlitve posameznim območjem ceste in učinkovitejše preprečevanje bleščanja.
V primerjavi s prvimi matričnimi žarometi to ni zgolj povečanje števila svetlobnih virov, ampak sprememba načina upravljanja svetlobe. Namesto razmeroma velikih svetlobnih območij lahko elektronika nadzira mnogo manjše dele svetlobnega snopa.
Dobra vidljivost je osnova prometne varnosti
Pri razvoju avtomobilskih luči se je v zadnjih desetletjih spremenilo predvsem razumevanje njihove naloge. Nekoč je bilo pomembno, kako daleč lahko žaromet osvetli cesto. Danes je enako pomembno, kako natančno osvetli ovinek, rob vozišča ali območje ob nasproti vozečem avtomobilu.
Opel je pri tem odigral pomembno vlogo, saj je številne rešitve, ki so bile sprva rezervirane za prestižne avtomobile, postopoma prenesel v množično dostopnejše razrede.
Od sveče v prvem Patentmotorwagnu do več deset tisoč elektronsko nadzorovanih svetlobnih elementov je minilo 125 let. Razvoj se nadaljuje, cilj pa ostaja enak: vozniku omogočiti, da ponoči vidi čim več, ne da bi pri tem ogrožal druge.Pri Oplu tudi nkazujejo kam bo šel razvoj. To so ponazorili predvsem s konceptnim športnikom STX, ki so ga premierno. predstavili na jesenskem avtomobilskem salonu v Parizu.
