Novost se je zaenkrat dokazala na dirkališčih, kakšna bo njihova prihodnost pa bodo pokazala nadaljnja testiranja.
Obnovljivi materiali so vsaj zaenkrat bolj kot ne rezervirani za izdelavo elementov v kabinah osebnih avtomobilov, predvsem sedežnih prevlek, talnih oblog in tako dalje. A kot kaže bi lahko že kmalu dobili tudi prve karoserijske dele, izdelane iz obnovljivih materialov in to celo v rangu superšportnih avtomobilov. Na to možnost, pa čeprav zaenkrat le na dirkališču, so nedavno opozorili pri Porscheju.
Nemški avtomobilski proizvajalec je namreč na nedavni dirki za 24 ur Nürburgringa nastopil z dirkalnikom 718 Cayman GT4 Clubsport MR, ki se na prvi pogled od svojih do sedaj videnih bratov na prvi pogled ni razlikoval kaj dosti. Kljub temu pa je bila posebnost dirkalnika s štartno številko 420 vsem na očeh. Celoten aerodinamičen paket avtomobila je bil namreč izdelan iz narvnih in obnovljivih materialov.
Sprednje in zadnje krilce, vrata, odbijači, blatniki, sprednji in zadnji pokrov, skratka vsi deli dirkalnika, ki ne igrajo ključne vloge pri njegovi strukturni trdnosti so bili izdelani iz različnih naravnih materialov, med katerimi so bila lanena vlakna, les balze in številnih drugih naravnih materialov.
Priprave tudi za prodajo privatnim kupcem
Obdelava materialov je sicer potekala na podoben način kot obdelava ogljikovih vlaken, podobne pa so bile na koncu tudi lastnosti izdelanih komponent. Prednosti so se na drugi strani pokazale pri nesrečah, saj so se komponente ob preveliki obremenitvi razletele na večje in manj ostre kose.
Čeprav je bil aerodinamični paket 'testnega' dirkalnika že povsem funkcionalen, pa zanj še niso pridobili homologacije za nastopanje v serijah, ki potekajo pod okriljem organizacije SRO. Če se bodo novi materiali izkazali tudi na prihodnjih testiranjih, pa pri Porscheju že razmišljajo o tem, da bi nove komponente ponudili tudi privatnim dirkačem za pripravo lastnih vozil.
Projekt izdelave novih komponent je sicer stekel že leta 2016, vanj pa so bilo poleg Porscheja vpletena še švicarsko podjetje Bcomp, Fraunhoferjev inštitut za raziskave lesa ter Zvezno ministrstvo za hrano in kmetijstvo.