Ko je Paul Pouvil maja letos končno sedel za volan svojega novega Porscheja 911 Carrera GTS, je imel avtomobil za seboj že skoraj 23.000 kilometrov. Resda jih ni prevozil, ampak preplul, a je vseeno šlo za precej nenavadno dostavo. Od nemškega pristanišča Bremerhaven do Tahitija sredi Tihega oceana je namreč potoval kar 78 dni.
Pouvil živi v Francoski Polineziji, kjer nakup Porscheja ni ravno vsakdanji dogodek. Še manj vsakdanji je prihod posebej izdelanega primerka v barvi Gulfblue, ki se zgleduje po legendarnih Porschejevih dirkalnikih iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja.
Iz Nemčije na Tahiti, vendar po precej dolgi poti
Porsche je Nemčijo zapustil 20. februarja, ko so ga v Bremerhavnu natovorili na ladjo Höegh Trove. Namesto neposredne poti čez Atlantik in Panamski prekop ga je čakala precej daljša plovba.
Ladja je najprej odplula proti jugu, ob zahodni obali Afrike, nato obplula njen južni del in nadaljevala čez Indijski ocean. Po plovbi mimo Avstralije je 28. aprila prispela v Auckland na Novi Zelandiji.
Tam so Porscheja premestili na drugo ladjo, ki ga je odpeljala še zadnjih približno 4.000 kilometrov do Tahitija. V pristanišče Papeete je prispel 9. maja, skoraj tri mesece po odhodu iz Evrope.
Skupno je prepotoval približno 12.400 navtičnih milj oziroma 23.000 kilometrov. Pri Porscheju menijo, da gre morda celo za najdaljšo pot, ki jo je kateri od njihovih avtomobilov opravil pred prvo vožnjo.
Ljubezen do Porschejev se je začela v pristanišču
Za Pouvila to sicer ni prvi Porsche. V njegovi garaži so že Cayenne, Macan in 911, z znamko pa ima precej zanimivo zgodovino.
Pred približno dvajsetimi leti je izvedel, da na Tahiti prihaja prvi Porsche Cayenne. Namesto da bi se odpravil v prodajni salon in tam počakal na avtomobil, je šel kar v pristanišče. Ko so Cayenna raztovorili, mu je sledil vse do prodajalca in ga še isti dan kupil.
Zgodbo pripoveduje Jérôme Lety, direktor tamkajšnjega Porschejevega zastopstva, ki Pouvila že dolgo pozna. Tokrat je bil prav Lety tisti, ki je dal pobudo za nekoliko drugačen 911.
Oba sta namreč ljubitelja Steva McQueena in filma Le Mans iz leta 1971. Zato sta se odločila za avtomobil, ki bi spominjal na znameniti dirkalnik Porsche 917 v modro-oranžni barvni kombinaciji Gulf.
Za osnovo sta izbrala 911 Carrera GTS, ki so mu pri oddelku Porsche Exclusive Manufaktur namenili svetlomodro karoserijo Gulfblue, posebno usnjeno notranjost, srebrne šive, titanov izpušni sistem in nekaj karbonskih dodatkov.
541 "konj", omejitev pa 80 km/h
Pri vsej zgodbi je nekoliko zabavno predvsem to, kje bo avtomobil preživel večino svojega življenja.
Porsche 911 Carrera GTS ima 398 kilovatov (541 KM) in 610 Nm navora, za kar skrbi 3,6-litrski šestvaljni bokser s hibridnim sistemom T-Hybrid. Toda na Tahitiju voznik s takšnim avtomobilom nima prav veliko možnosti za izkoriščanje njegovih zmogljivosti.
Obalna cesta okoli glavnega dela otoka je dolga približno 114 kilometrov, na večini cest zunaj naselij pa velja omejitev 80 km/h. Na krajšem odseku je dovoljenih 90 km/h, precejšen del vsakodnevne vožnje pa zaznamujejo tudi prometni zastoji.
Pouvila to ne moti pretirano. Kot pravi, mu pri Porscheju več kot sama hitrost pomenijo oblika, tehnične rešitve in občutek med vožnjo.
Za prvo nekoliko daljšo vožnjo se je zato z Letyjem odpravil na sosednji otok Moorea. Do tja sta se zapeljala s trajektom, nato pa nadaljevala po približno 60 kilometrov dolgi obalni cesti.
Tam je prometa manj, cesta pa ponuja tudi nekaj ovinkov. Še posebej zanimiv je vzpon proti razgledni točki Belvédère d'Opunohu, kjer se asfalt skozi nekdanji vulkanski krater povzpne na približno 240 metrov nadmorske višine.
Porschejev je na Tahitiju le za vzorec
Francoska Polinezija ima približno 280.000 prebivalcev, razpršenih po 118 otokih in atolih. Porschejevo zastopstvo v Papeeteju je od matične tovarne v Stuttgartu zračno oddaljeno približno 18.000 kilometrov, s čimer velja za najbolj oddaljeno prodajno mesto znamke.
Tudi prodajne številke so temu primerne. Na leto tam prodajo med 20 in 30 novih Porschejev, kar pomeni, da se prodajalci s kupci večinoma poznajo tudi osebno.
Lety pravi, da ga stranke včasih pokličejo celo sredi noči, če imajo težave z avtomobilom. V tako majhnem okolju si zastopnik težko privošči, da bi kupca pustil na cedilu.
Pouvilov svetlomodri 911 pa očitno še ni povsem dokončan. Z Letyjem že razmišljata, da bi mu dodala nekaj oranžnih podrobnosti, s katerimi bi bil še bolj podoben McQueenovemu dirkalniku.
Po 78 dneh čakanja na dostavo se jima s tem verjetno ne bo posebej mudilo.
