Posledice se lahko pojavijo v precej kratkem času.
Navigacijski sistemi so v avtomobilih nekdaj veljali za velik prestiž, dandanes pa so na voljo tudi v najcenejših avtomobilih. Še pred tem je bilo navigacijski sistem mogoče v avtomobilih uporabljati po zaslugi pametnih telefonov in storitve Google Zemljevidi in tako dandanes verjetno le še v redko katerem avtomobilu najdemo kakšno avtomobilsko karto ali pa na liste papirja natiskane informacije storitve Via Michelin.
Preberite še: Ta ameriški novodobni klasik je v lasti slovenskega glasbenika. Uganete katerega?
Čeprav je navigacijaska naprava dobrodošel dodatek v avtomobilu pa očitno prinaša tudi negativne posledice na naše zdravje ali bolje rečeno na sposobnosti naših možganov. Kot namreč nakazujejo nekatere tuje raziskave naj bi se po zaslugi redne uporabe navigacijskih naprav v avtomobilih slabšale naše kognitivne sposobnosti.
V članku Habitual use of GPS negatively impacts spatial memory during self-guided navigation, objavljenem leta 2020 tako Louisa Dahmani in Veronique D. Bohbot izpostavljata, da so človeški možgani med vožnjo izredno dejavni, še toliko bolj pa tedaj, ko se približujemo neki lokaciji – tudi domu ali službi, ki ju recimo obiskujemo na dnevni bazi.
Naši možgani namreč v ta namen uporabljajo dve strategiji. Prva zajema uporabo prostorskega spomina, za kar obremeni hipokampus, ki je močno vpleten v epizodni in relacijski spomin. Prav zaradi tega nam pri vožnji do poznanih destinacij ni potrebno preveč razmišljati o tem, kjer se moramo peljati. Druga je strategija dražljaj-odziv, ki vključuje učenje niza motoričnih odzivov. Obe strategiji pa sta ključni za to, da najbolj redne poti prevozimo 'na avtopilotu', brez razmišljanja, kje točno moramo peljati.
Vzorec majhen, rezultati zaskrbljujoči
Da si neko lokacijo in pot do nje zapomnimo, pa je potrebno spremljati okolico, prepoznavne stavbe, število križišč in semaforjev, ter druge elemente, ki nam služijo kot orientacijske točke. Vse to pa lahko na drugi strani odmislimo v primeru, da se zanašamo izključno na navigacijsko napravo in njene glasovne napotke.
Raziskava, ki sta jo zgoraj navedeni avtorici izvedli pa to trditev le še dodatno potrjuje, da navigacijske naprave prinašajo negativne vplive na voznike. Vanjo sta vključili 50 posameznikov, ki že uporabljajo navigacijske naprave, pri čemer pa se je izkazalo, da imajo tisti, ki se na napravo zanašajo dlje časa, slabše kognitivne sposobnosti. Raziskavo sta nato nadaljevali tri leta kasneje, ko sta preizkušali kognitivne sposobnosti 13 posameznikov, ki so sodelovali že v prvem krogu.
Izkazalo se je, da so se kognitivne sposobnosti omenjenih posameznikov ob povečani uporabi GPS-a v tem obdobju drastično upadle. Ob tem je pomembno poudariti, da ti posamezniki navigacijske naprave niso uporabljali zaradi slabega prostorskega spomina, kar pomeni, da je ta prej posledica uporabe sistema, kot pa vzrok za njegovo uporabo.
Raziskava morda ni merodajna, saj temelji na majhnem vzorcu, vendar pa ni edina ki bi nakazovala na negativne učinke navigacijskih naprav. Zato je vsekakor vredno razmisliti o njihovi (prekomerni) uporabi in se namesto tega, kolikor je le mogoče, zanašati na prometne znake, sposobnost orientacije v prostoru, poznavanje smeri neba in druge dejavnike, ki nam bodo pomagali priti do cilja, hkrati pa bodo spodbujali delovanje naših možganov.
Novo na Metroplay: Maja Keuc iskreno o življenju na Švedskem in kaj jo je pripeljalo nazaj