Prometna varnost je nedokončana zgodba, ki ima nešteto spremenljivk. Slovenci pa tudi lansko leto še niso povsem razumeli, da je vsaka smrt na cesti povsem odveč. Na AVP so ugotovili, da je bilo sicer nekaj manj smrtnih žrtev, a tudi manj uporabe varnostnih pasov pri potnikih.
Agencija za varnost prometa (AVP) je v analizi prometne varnosti za leto 2023 ugotovila, da je policija na naših cestah zabeležili skupaj 19.780 prometnih nesreč ali šest odstotkov več kot v letu 2022. Nekaj več je bilo tudi prometnih nesreč s telesnimi poškodbami, vsega skupaj pa je tragično umrlo 82 udeležencev cestnega prometa ali trije manj kot v letu 2022, kar pomeni štiriodstotni padec števila izgubljenih življenj.
Ugodni kazalci prometne varnosti
Skupno bodo policisti prevzeli 24 avtomobilov Kia Sportage.
»Število umrlih v 2023 je drugo najnižje, odkar beležimo uradno statistiko prometnih nesreč. Število hudo telesno poškodovanih se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšalo za štiri odstotke, hudo telesno poškodovanih je bilo 829 oseb. Pri lažje telesno poškodovanih beležimo zmanjšanje za en odstotek v primerjavi z letom 2022– lažje telesno poškodovanih je bilo 6.391 oseb,« so povedali na AVP. Simona Felser, direktorica Agencije za varnost prometa, je z zadovoljstvom ugotovila, da so resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 sprejeli brez glasu proti.
Manj umrlih med najbolj izpostavljenimi
V letu 2023 že je drugo leto manj umrlih voznikov enoslednih motornih vozil. Zmanjšanje je tudi pri voznikih e-skirojev, saj v letu 2023 ni bilo smrtnih žrtev, v letu 2022 pa sta umrli dve osebi. Manj je tudi umrlih pešcev in kolesarjev, a je žal več mrtvih pri voznikih osebnih avtomobilov in potnikih. »V letu 2023 je na slovenskih cestah umrlo največ voznikov osebnih avtomobilov in sicer 28 ali sedem več kot v letu 2022, to je 33 odstotna rast. Več je bilo tudi umrlih beležimo pri potnikih, saj jih je v lanskem letu umrlo 8 več kot v letu 2022 ali kar 89 odstotkov več,« so še povedali na AVP.
Starejši so bolj nevarni
Tudi starost udeležencev v prometu igra določeno vlogo pri varnosti. Največ prometnih nesreč so v letu 2023 povzročili najstarejši udeleženci, stari 65 let in več in sicer 2729 prometnih nesreč, kar je malo manj kot 200 nesreč te starosti več kot v letu 2022. Sledi starostna skupina med 35. in 44. letom starosti, z 2700 povzročenimi nesrečami so na približno na enaki ravni kot leto pred tem. Žal pa so najstarejši povzročitelji tudi najbolj »smrtonosni«, saj je največ udeležencev umrlo v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili najstarejši povzročitelji. Teh je bilo 20, za 16 umrlih pa so bili odgovorni povzročitelji v starosti od 45 do 54 let.
In vozniki avtomobilov so tisti, ki dejansko povzročijo največ smrtnih žrtev in to velja že zadnjih pet let. V 2023 je v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki osebnih avtomobilov, umrlo 46 udeležencev oziroma 57 odstotkov vseh umrlih, v povprečju zadnjih pet let pa je bil ta delež dobrih 55 odstotkov vseh umrlih.
Alkohol in droge ubijajo tudi na cesti
Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi je umrlo 32 oseb ali 39 odstotkov vseh umrlih. Alkoholizirani povzročitelji so bili lani odgovorni za 21 smrti, delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom pa je znašal 25 odstotkov, kar je velik padec glede na nekaj minulih let. So pa vsega skupaj povzročili 1507 različnih prometnih nesreč, kar je še vedno pet odstotkov manj kot v 2022, enako zmanjšanje pa so zabeležili tudi pri številu prometnih nesreč s telesno poškodbo.
Varnostni pas še vedno ne jemljejo resno, kolesarji brez čelad
Kar 71 odstotkov umrlih v lanskih prometnih nesrečah ni uporabljalo varnostnega pasu, stopnja pa je ostala enaka kot leta 2022. Od 143 hudo poškodovanih voznikov osebnih avtomobilov, jih je 81 odstotkov sicer uporabljalo varnosti pas, manjši pa je bil odstotek pri sopotnikih. Pri 17 umrlih potnikih je stopnja uporabe varnostnega pasu 59 odstotkih. Stopnja uporabe v 2022 je bila 67 odstotkov. Uporaba čelade pri umrlih kolesarjih je znašala le 29 odstotkov.
Premiki in hitrost
Sicer mnogi pravijo, da ne ubija hitrost ampak ubija neobvladovanje hitrosti. A dejstvo je, da vozniki pogosto vozijo hitreje, kot to dovoljujeta zdrava pamet in pogoji na cesti. Najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč tudi v letu 2023 ostaja nepravilen premik z vozilom, teh je bilo 5247 (v 2022 še 4753) prometnih nesreč. Sledi vzrok neprilagojena hitrost in sicer 3744 prometnih nesreč oziroma 19 odstotkov, nepravilna stran ali smer vožnje pa 15 odstotkov. Pri smrtnih prometnih nesrečah pa je bila hitrost najbolj pogost vzrok. Ta je povzročila 28 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 32 umrlih udeležencev. Nepravilna stran ali smer vožnje je povzročila 20 prometnih nesreč s smrtnim izidom in 22 umrlih udeležencev, neupoštevanje pravil o prednosti pa 12 prometnih nesreč in 13 umrlih udeležencev.
Preberite še